Iz bučnega mesa se da pripraviti tisoč in eno okusno jed.

Bučna jesen in zima (2)

Če smo se prejšnji teden trudili izdelati čim bolj strašljivo in grozljivo bučno svetilko, se tokrat buči bolj kot z rokami posvetimo z jezikom. Na mizi naj dobi zasluženo mesto bučni sladoled. Pozimi prija bučna marmelada, vložene buče ... Vedno pa se prileže tudi masaža z bučnim oljem.

Medtem ko so v času našega otroštva z bučami krmili le prašiče, se zdi, da so zadnja leta postale pravi pravcati kulinarični hit. Lahko rečemo, da smo končno prišli k pameti. No, pri pameti so za razliko od drugih delov države že dolgo na severovzhodu države, kjer so buče v kulinariki uporabljali, še preden so postale priljubljene drugod po naši mali državi. Še bolj pomemben podatek pa je, da tu že dolgo stiskajo tudi izjemno zdravilno bučno olje, ki postaja vse bolj zaželeno v zdravi prehrani. Še bolj kot doma ga cenijo v Ameriki …

Bučno olje nekoč …

Nekaj takega, kot je za Primorce olivno olje, je za Štajerce in Prekmurce bučno olje. Tako v restavracijah vedno najde mesto ob steklenički kisa. Tradicija pridelave bučnega olja na Štajerskem in v Prekmurju z uporabo prve stiskalnice bučnih semen sega že v 18. stoletje. V Framu pri Mariboru naj bi tako bila celo ena izmed prvih oljarn v Evropi. Od tam se je priljubljenost olja iz buč razširila še proti Prekmurju, Prlekiji in Halozam. Stiskanje olja je bilo svoj čas podobno kot koline, pravi družinski praznik. Rekli so mu kar oljevo. Takrat so ljudje za cel dan odšli v oljarno in si tam namleli in spražili svoja bučna semena, ki so jih pridelali na polju. Vsaka družina je tako imela svoje bučno olje, narejeno po čisto posebnem receptu.

Olje in začimba v enem

Bučni navdušenci buč in bučni poznavalci pravijo, da pri bučnem olju ne gre samo za njegovo uporabnost v smislu oljnate strukture, ampak ga zaradi specifičnega okusa in vonja dodajajo predvsem kot začimbo, ki se odlično poda k številnim zelo različnim jedem. Čeravno se na prvo žogo zdi, da se s čokolado ne more ujemati, je kombinacija te temne strasti in božanskega olja več kot fantastična. Naše bučno olje jemlje sapo tujim kuharjem, zlasti Američanom in Azijcem, ki bučno olje uporabljajo kot eksotično živilo.

Lepotilna bučna maska

Bučo naribamo in pustimo stati, da izpusti sok. Ta sok nato zmešamo z enako količino jogurta. Pripravek nanesemo na obraz za 20 minut, nato ga speremo s toplo vodo. Buče kožo učvrstijo, sprostijo in pomladijo.

Vložena buča

Od čislanega olja pa še k okusnemu bučnemu mesu, ki odlično tekne in skrbi za dobro počutje v jesenskih in zimskih dneh. Kilogram in pol težko oranžno bučo prerežemo na pol, nato pa jo razrežemo na večje rezine. Rezine olupimo in odstranimo semena. Bučno meso narežemo na poldrugi centimeter velike kocke in jih stresemo v večjo skledo. Naribamo limonino lupinico. Na kuhalnik pristavimo kozico, v katero natočimo 250 mililitrov vinskega kisa, dodamo pa tudi cimetovo palčko, pet klinčkov in naribano limonino lupinico. Počakamo, da tekočina zavre, nato prevretek zlijemo čez bučne kocke. Po približno 24 urah kocke dobro odcedimo, tekočino pa prelijemo v posebno kozico, ki jo pristavimo na kuhalnik. Dodamo še 500 gramov sladkorja in počakamo, da tekočina zavre. Medtem stalno mešamo, da se sladkor povsem stopi. Na koncu dodamo še bučne kocke in kuhamo tako dolgo, dokler koščki ne posteklenijo. Vročo mešanico razdelimo v pripravljene kozarce in jih takoj zapremo.

Bučna marmelada

Do odlične bučne marmelade pridemo takole: bučo razpolovimo, olupimo in z žlico odstranimo peške skupaj z mehko notranjščino. Odtehtamo 500 gramov bučnega mesa in narežemo v majhne kocke. Bučno meso zmešamo s 500 grami želirnega sladkorja, ščepcem mletega ingverja, ščepcem cimeta in sokom ene limone. Zmes pustimo namakati 1 do 2 uri, nato jo na majhni vročini počasi zavremo. Preden jo zlijemo v kozarce za vlaganje, mora masa 5 minut klokotajoče vreti.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 15. maj 2023 / 08:38

Kljub izzivom odlično poslovanje gospodarstva

Doseženi prihodki na tujem trgu predstavljajo skoraj polovico (47 odstotkov) vseh čistih prihodkov od prodaje. Po panogah pa so prednjačile tiste iz predelovalnih dejavnosti, ki so prav tako zabele...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / / 07:00

Juha, žar in sladoled Slovencem najbolj dišijo

Inštitut Marketagent.com je s spletno raziskavo na vzorcu pesto aktivnih uporabnikov interneta v starosti med 20 in 59 leti proučeval, kakšno hrano imajo Slovenci najraje. Najljubša predjed Slove...

GG Plus / / 07:00

Matjaževa Štefka

Eni jo poimenujejo mleta pečenka, največ jo poznajo pod imenom pečenka Štefani, kranjskega kuharja Matjaža Erzarja pa smo ujeli ravno pri pripravi njegove "Štefke", kakor je smeje ljubkovalno poimenov...

GG Plus / / 07:00

Letos okušali vina vinarja Rodice

Že drugo leto zapored je skupina krvodajalcev z Gorenjskega (z Golnika) obiskala transfuzijsko postajo v Izoli in darovala kri. Prvič jih je bilo v skupini sedem, sedaj že več kot trideset. Tako...

Bled / / 07:00

Osemdeset let najimenitnejšega blejskega hotela

Domačinka Jula Molnar je leta 1919 kupila hotel Luisenbad in ga leta 1922 preimenovala v Toplice. Po prenovi je bil novi Grand hotel Toplice odprt leta 1931.

Zanimivosti / / 07:00

Anketa: Podružnične šole polne prednosti

Društvo učiteljev podružničnih šol je v Motniku konec tedna pripravilo strokovni posvet na temo Gibanje je jezik otrok, mi pa smo nekaj učiteljic vprašali, kakšne so prednosti in slabosti dela v teh m...