Iz bučnega mesa se da pripraviti tisoč in eno okusno jed.

Bučna jesen in zima (2)

Če smo se prejšnji teden trudili izdelati čim bolj strašljivo in grozljivo bučno svetilko, se tokrat buči bolj kot z rokami posvetimo z jezikom. Na mizi naj dobi zasluženo mesto bučni sladoled. Pozimi prija bučna marmelada, vložene buče ... Vedno pa se prileže tudi masaža z bučnim oljem.

Medtem ko so v času našega otroštva z bučami krmili le prašiče, se zdi, da so zadnja leta postale pravi pravcati kulinarični hit. Lahko rečemo, da smo končno prišli k pameti. No, pri pameti so za razliko od drugih delov države že dolgo na severovzhodu države, kjer so buče v kulinariki uporabljali, še preden so postale priljubljene drugod po naši mali državi. Še bolj pomemben podatek pa je, da tu že dolgo stiskajo tudi izjemno zdravilno bučno olje, ki postaja vse bolj zaželeno v zdravi prehrani. Še bolj kot doma ga cenijo v Ameriki …

Bučno olje nekoč …

Nekaj takega, kot je za Primorce olivno olje, je za Štajerce in Prekmurce bučno olje. Tako v restavracijah vedno najde mesto ob steklenički kisa. Tradicija pridelave bučnega olja na Štajerskem in v Prekmurju z uporabo prve stiskalnice bučnih semen sega že v 18. stoletje. V Framu pri Mariboru naj bi tako bila celo ena izmed prvih oljarn v Evropi. Od tam se je priljubljenost olja iz buč razširila še proti Prekmurju, Prlekiji in Halozam. Stiskanje olja je bilo svoj čas podobno kot koline, pravi družinski praznik. Rekli so mu kar oljevo. Takrat so ljudje za cel dan odšli v oljarno in si tam namleli in spražili svoja bučna semena, ki so jih pridelali na polju. Vsaka družina je tako imela svoje bučno olje, narejeno po čisto posebnem receptu.

Olje in začimba v enem

Bučni navdušenci buč in bučni poznavalci pravijo, da pri bučnem olju ne gre samo za njegovo uporabnost v smislu oljnate strukture, ampak ga zaradi specifičnega okusa in vonja dodajajo predvsem kot začimbo, ki se odlično poda k številnim zelo različnim jedem. Čeravno se na prvo žogo zdi, da se s čokolado ne more ujemati, je kombinacija te temne strasti in božanskega olja več kot fantastična. Naše bučno olje jemlje sapo tujim kuharjem, zlasti Američanom in Azijcem, ki bučno olje uporabljajo kot eksotično živilo.

Lepotilna bučna maska

Bučo naribamo in pustimo stati, da izpusti sok. Ta sok nato zmešamo z enako količino jogurta. Pripravek nanesemo na obraz za 20 minut, nato ga speremo s toplo vodo. Buče kožo učvrstijo, sprostijo in pomladijo.

Vložena buča

Od čislanega olja pa še k okusnemu bučnemu mesu, ki odlično tekne in skrbi za dobro počutje v jesenskih in zimskih dneh. Kilogram in pol težko oranžno bučo prerežemo na pol, nato pa jo razrežemo na večje rezine. Rezine olupimo in odstranimo semena. Bučno meso narežemo na poldrugi centimeter velike kocke in jih stresemo v večjo skledo. Naribamo limonino lupinico. Na kuhalnik pristavimo kozico, v katero natočimo 250 mililitrov vinskega kisa, dodamo pa tudi cimetovo palčko, pet klinčkov in naribano limonino lupinico. Počakamo, da tekočina zavre, nato prevretek zlijemo čez bučne kocke. Po približno 24 urah kocke dobro odcedimo, tekočino pa prelijemo v posebno kozico, ki jo pristavimo na kuhalnik. Dodamo še 500 gramov sladkorja in počakamo, da tekočina zavre. Medtem stalno mešamo, da se sladkor povsem stopi. Na koncu dodamo še bučne kocke in kuhamo tako dolgo, dokler koščki ne posteklenijo. Vročo mešanico razdelimo v pripravljene kozarce in jih takoj zapremo.

Bučna marmelada

Do odlične bučne marmelade pridemo takole: bučo razpolovimo, olupimo in z žlico odstranimo peške skupaj z mehko notranjščino. Odtehtamo 500 gramov bučnega mesa in narežemo v majhne kocke. Bučno meso zmešamo s 500 grami želirnega sladkorja, ščepcem mletega ingverja, ščepcem cimeta in sokom ene limone. Zmes pustimo namakati 1 do 2 uri, nato jo na majhni vročini počasi zavremo. Preden jo zlijemo v kozarce za vlaganje, mora masa 5 minut klokotajoče vreti.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Priznanje kot obliž na rano

Franci Šolar, gospodar na Pecarjevi kmetiji na Spodnji Dobravi, je na mednarodnem ocenjevanju prejel zlato medaljo za sadni sok. Ob vseh težavah, ki mu jih je pred leti povzročil hrušev ožig, je to ko...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 13. januar 2014 / 16:18

Mami, mi kupiš nove superge? (1)

Nataša je bila ena v množici tistih, ki so lani izgubili službo. Delala je v podjetju, o katerem se ni toliko govorilo, vsi pa so vedeli, da imajo vodilni nemalo masla na glavi, kradli so...

Gospodarstvo / ponedeljek, 13. januar 2014 / 16:01

Zahtevajo ustavno presojo zakona

Vse več je zahtev za oceno ustavnosti zakona o davku na nepremičnine, ki velja od 1. januarja dalje.

Gorenja vas-Poljane / ponedeljek, 13. januar 2014 / 15:58

Znova rekorden proračun

Gorenjevaško-poljanski svetniki so potrdili 14,96-milijonski proračun. Kar 3,6 milijona evrov gre na račun evropske pomoči.

Bohinj / ponedeljek, 13. januar 2014 / 15:54

Davčne olajšave ali izstop iz parka

V Bohinju so pripravili problemsko konferenco s simbolnim naslovom Ali bo Bohinj “in” ali bo “hin”, kjer so predstavnikom države znova predstavili svoje težave in zahteve.

GG Plus / ponedeljek, 13. januar 2014 / 15:49

Neža nima enakih možnosti

Za Nežo Kržišnik, dvajsetletno invalidno študentko od Sv. Andreja pri Škofji Loki, se starši že od začetka njenega študija borijo, da bi bila pri prevozu v enakem položaju kot zdravi vrstniki.