Omejena uporaba dnevnih svetilk

Za vožnjo v slabi vidljivosti ali skozi predore niso dovolj.

Novejši modeli vozil imajo vgrajene dnevne svetilke, ki niso sočasno prižgane s pozicijskimi svetilkami. Vozniki morajo biti zato pozorni, da vključijo žaromete v razmerah slabše vidljivosti. Vsak voznik motornega vozila mora poskrbeti za svoje dobro poznavanje delovanja naprav na vozilu, saj se mu sicer lahko zgodi, da ne vede ogroža sebe ali druge udeležence na cesti. Osnovno varnostno prometno pravilo je: »biti viden in dobro videti«. To pa pomeni, da mora voznik natanko preveriti, kako delujejo znaki, ki jih daje drugim udeležencem v prometu, kar še posebej velja v slabših vidnih razmerah. Ni dovolj, da poskrbi za čista stekla na vozilu in vedno dobro očiščena svetlobna telesa, vedeti mora tudi, kako in pod kakšnimi pogoji ta telesa (svetilke) delujejo.

Zgodovina dnevnih svetilk je že kar dolga, čeprav ne v našem delu Evrope. Pri nas velja predpis o uporabi dnevnih svetilk že približno deset let. Uporaba teh svetilk se je k nam priselila s severnega dela, to je iz Skandinavije, ki ima povsem svojevrstne razmere glede vidljivosti. Prvi se je na pomembnost pri vidljivosti motornih vozil na cesti odzval švedski Volvo, pa danski DAF, ki sta v prednjo masko vozil začela vgrajevati manjša svetlobna telesa, ki so dajala svetlobo rumene barve. Vezana so bila na zagon motorja in so svetila, vse dokler je bil motor v teku. Tako voznikom ni bilo treba pomišljati, ali svetilke svetijo ali ne. Ugotovili so, da so takšna vozila bolj vidna in statistično se je zmanjšalo število prometnih nesreč v mesecih temačnosti. Danes je zelo veliko vozil opremljenih s svetilkami LED (light emmiting diode). Zanimive so oblike svetilk, ki so v obliki puščice, trakov, krogov itd.

Novejši so pametnejši

Pri nas smo malce nekritično povzeli opisane skandinavske razmere s določbami zakona, ki je obvezoval voznike, da so sprva uporabljali kot dnevno svetilko zasenčene žaromete. Naše podnebne razmere niso enake tistim, ki jih imajo na severu. Slabe vidne razmere so pri nas le nekaj mesecev. Zaradi kar precejšnjega števila sončnih dni je vidljivost na cesti odlična in je dodatno označevanje vozil manj potrebno.

Proizvajalci avtomobilov pa niso »hodili« tako hitro kot zakonodajalci in so razvijali vozila tako, da je moral voznik zasenčene žaromete prižgati s posebnim stikalom. Ker pa je bila neuporaba dnevnih svetilk tudi sankcionirana, se je številnim voznikom dogajalo, da so plačevali kazen za neprižgane dnevne svetilke. Za neupoštevanje določb o uporabi svetilk je z novim zakonom predpisana globa 40 evrov. Šele novejši avtomobili imajo samodejni vklop dnevnih svetilk ob zagonu motorja. Treba je omeniti še »pameten« postopek, ki ga vozilo izvede samo. Ko namreč zaženemo motor, posebno tipalo ugotovi, ali je svetloba v okolju zadostna. Če je, potem se prižgejo le dnevne svetilke, sicer pa še zasenčeni žarometi. Na enak način tehnika ravna tudi pri uvozu v predor, kjer se avtomatsko zaradi pomanjkanja svetlobe prižgejo zasenčeni žarometi.

Kaj pravi predpis?

Oglejmo si naš predpis s tega področja. Zakon o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS štev. 109/2010) je v 71. členu določil: Voznik motornega vozila ali skupine vozil mora voziti v cestnem prometu s prižganimi dnevnimi svetilkami ali z zasenčenimi žarometi. Voznik mora voziti podnevi s prižganimi dnevnimi svetilkami. Kot dnevne svetilke se lahko uporabljajo tudi zasenčeni žarometi, katerih svetilnost je v takem primeru lahko zmanjšana za največ 25 odstotkov. Dnevne svetilke ali zasenčeni žarometi, ki se uporabljajo kot dnevne svetilke, so lahko prižgane, ne da bi bile sočasno prižgane pozicijske svetilke. Prav ta zadnja določba zakona je tisto, na kar želim voznike posebej opozoriti. Zakon je namreč določil, da moramo v slabši vidljivosti prižgati zasenčene žaromete ali posebne luči za meglo. V predoru moramo voziti z zasenčenimi žarometi. V času, ko se pojavi jesenska megla, lahko opazimo celo vrsto novejših avtomobilov, ki imajo v zelo slabih vidnih pogojih prižgane le dnevne svetilke, ker vozniki mislijo, da je to še vedno dovolj.

Posebej bi opozoril na to, da dnevne svetilke na novejših tipih vozil niso povezane s pozicijskimi svetilkami in vsa ta vozila so na zadnji strani povsem brez kakršnihkoli svetilk. Tako rekoč so opazna šele v zadnjih metrih približevanja. Še bolj zavajajoča je miselnost in položaj voznika, ki v lepem sončnem vremenu pripelje v predor. Tudi na kraj misli mu ne pade misel, da bi moral s stikalom prižgati zasenčene žaromete. In tako pelje skozi predor samo z dnevnimi svetilkami.

(Avtor je učitelj vožnje in cestnoprometnih predpisov)