Bučna jesen in zima (1)

Čeravno so čisto tiho, buče tako ali drugače poskrbijo za bučno jesen in zimo. Ob njihovi "strašljivi" podobi bomo morebiti bučno kriknili že v današnji, čarovnicam namenjeni noči. Mogoče nas bo do bučnega navdušenja pripravila slastna bučna oz. bučno-kostanjeva juha ... Bučno razpoloženi pa bi morali biti tudi ob bučni masaži ali ob podatku, da naj bi buče pomagale varovati zdravje in lepoto ...

Nasvetov, kako izrezljati buče in jih spremeniti v zabavne in strašljive svetilke za noč čarovnic, v teh dneh ne manjka. Morebiti ste si svojo celo že izdolbli in ji naredili obraz. Če se zmrdujete nad tem nič kaj slovenskim običajem, pa vam je gotovo toplo pri srcu, ko s kakšno prisrčno grozljivo bučko prestrašite oz. razveselite svoje najmlajše »bučke« in »bučkote«.

Značilna barva jesenskih buč je močna rumena ali oranžna, ki nam ob pustih zimskih dneh pričara občutek topline in sonca. No, če sodite med bučne privržence buč, gotovo že veste, da jih je veliko različnih vrst, jedi iz njih pa še toliko več. Buče lahko kuhamo, cvremo, pečemo, nadevamo, uporabimo za pire, iz njih pripravimo marmelado, slastno pito, okusen sok ...

Najprej je bilo seme

Navadne buče (Cucurbita pepo) in orjaška buča (Cucurbit maxima) izvirajo iz Mehike, kjer so jih gojili že vsaj pred pet tisoč leti. Divje buče so sprva nabirali zgolj zaradi semen. Dolgo je trajalo, preden se jim je posvetilo, da je užitno, celo zelo okusno tudi njihovo sladko meso. Na Staro celino so kmalu po odkritju Novega sveta pritovorili številne sorte. Tudi Evropejci so bili prvotno najbolj navdušeni nad semeni. Radi so jih zobali, iz njih pa so pripravljali tudi lepotilno sredstvo, s katerim so si posvetlili pege in druge madeže na koži. Da bi buče ohranili čim dlje in se ne bi pokvarile, so jih škropili s sokom netreska, to je tista rastlina, ki jo pri nas uporabljamo predvsem takrat, ko nas bolijo ušesa. Pri Majih in Aztekih je buča zaradi oblike in obilice semen veljala za simbol plodnosti.

Zdravilnost iz rokava

Če stresemo iz rokava, lahko zapišemo, da so buče izjemno lahko prebavljiva hrana z malo energijsko vrednostjo in z veliko vitamini in minerali. Vsebujejo beta karoten, vitamina C, E in vitamine skupine B, kalcij, fosfor in kalij, pa tudi velik odstotek vode.

Meso za dieto

Kot smo ugotovili, so buče bogat vir karotenoidov. Hrana, bogata s karotenoidi, pa naj bi imela vrsto dobrodejnih učinkov na zdravje, saj naj bi pomagala preprečevati bolezni, kot so rak na pljučih, širokem črevesu, mehurju, materničnem vratu, dojkah in koži, srčne in očesne bolezni, denimo očesno mreno in degeneracijo rumene pege. Po buči naj bi segali ljudje, ki imajo težave s krvnim tlakom - buča je namreč dobro obdarjena s kalijem, mineralom, ki pomaga pri vzdrževanju normalnega krvnega pritiska. Zaradi precejšnje zastopanosti z vitaminom C se buče priporočajo tudi ljudem, ki jih mučijo bolečine v sklepih. Buče spodbujajo izločanje urina in lajšajo vnetje ledvic in vnetje sečnega mehurja. Pohvalijo se lahko tudi s pomirjevalnimi in odvajalnimi učinki. Primerne so tudi kot dietna prehrana pri ljudeh, ki imajo želodčne težave in bolezni ter pri debelih ljudeh. Obnesejo se pri vnetjih tankega črevesja in pri krvavi driski. Zadnje čase se buče vse bolj omenjajo kot pomočnice pri zdravljenju luskavice.

Semena iz selena …

Bučna semena imajo poleg neoluščenega riža in ječmena najvišji delež selena. Selen deluje antioksidativno ter preprečuje vnetja in nastanek rakastih obolenj. Pomemben tudi za srce in ožilje, imunski sistem in še bi lahko naštevali. Ljudsko zdravilstvo uporabljajo bučna semena za zdravljenje simptomov pri povečani prostati. Sem sodijo težave pri mokrenju, šibek curek pri odvajanju vode, pogosto tiščanje na vodo, naknadno kapljanje itd. Z njimi si lahko pomagajo tudi ženske, ki imajo težave z inkontinenco oz. uhajanjem urina. Proti obolenjem prostate pa se obnese tudi nesladkan čaj iz zdrobljenih bučnih semen, pripravljen kot prevretek.