Reformacija je pustila sled

Dan reformacije so v nedeljo na Bledu zaznamovali s slovesnostjo, ki jo je pripravila Evangelijska cerkev Bled.

Bled - »Reformacija nas je Slovence zakoličila kot narod. Pustila je mogočno sled na več področjih in nas tako postavila na piedestal evropske civilizacije,« je na slovesnosti poudaril zgodovinar in religiolog Franc Kuzmič, ki je spregovoril o reformaciji na Gorenjskem in njenem pomenu za naš čas. Na Bledu in v okoliških krajih, je pojasnil, se je reformacija začela širiti že pred letom 1550. Danes binkoštna evangelijska cerkev na Gorenjskem deluje v dveh cerkvenih občinah, poleg na Bledu še v Kranju, je razložil pastor Ace Arsov. Na Bledu, kjer so prisotni že 28 let, se njihovih nedeljskih srečanj v kinodvorani Gozdnega gospodarstva Bled udeležuje več kot petdeset vernikov, ki prihajajo tudi z Jesenic, iz Bohinja, Tržiča in Radovljice.

Evangelijska binkoštna cerkev, je ob tem še pojasnil Ace Arsov, danes šteje petsto milijonov pripadnikov ter je tako druga največja krščanska in največja protestantska cerkev na svetu. V Sloveniji deluje v treh okrožjih, 16 cerkvenih občinah in osmih območnih središčih. »Evangelijska cerkev na Bledu je odprta krščanska cerkev, ki gradi dialog, strpnost, spravo in sožitje ter spoštuje svobodo posameznika, kajti trdimo, da je pod slovensko lipo dovolj prostora tudi za drugače misleče,« je poudaril Ace Arsov. Protestanti so bili na Bledu in v okoliških krajih po nejgovih besedah že v času reformacije v 16. stoletju. V času grofa Herberta Turjaškega, je dodal Franc Kuzmič, je bila v protestantskih rokah celo cerkev na otoku. »Leta 1571 je bilo na Bledu in v širši okolici okrog 1200 pristašev protestantske vere. V Begunjah je pridigal tudi Jurij Dalmatin, leta 1561 pa na Bledu, v Radovljici in na Brdu pri Kranju celo Primož Trubar.« Z reformacijo, je spomnil Kuzmič, smo Slovenci dobili prve slovenske knjige, predvsem z nabožno vsebino, kar je narekovalo tudi opismenjevanje. »Le tako bi lahko vsi ljudje sami preverili pristnost novega sporočila evangelija.«

Z reformacijo smo po Kuzničevih besedah dobili tudi prvi prevod Svetega pisma, in sicer kot enajsti narod na svetu. Reformacija bi morebiti lahko ponujala rešitev tudi za današnji čas. »Želi nas poučiti, da je človeštvo iztirilo, zato se mora vrniti na prave tire.« Čas, v katerem je prišlo do reformacije, je bil namreč vse prej kot dober, je spomnil. »Ljudi so pestile bolezni, politične krize in duhovne stiske. Podobno je tudi danes, ko je ves svet v obupni krizi. Reformacija je takratni družbi ponudila rešitev, ko je zahtevala drugačnega, novega človeka. Če smo kristjani, moramo biti temu svetu sol in luč,« je končal Kuzmič.

Zbrane je na slovesnosti nagovoril še blejski podžupan Toni Mežan, ki je dan reformacije označil kot praznik, ki združuje šolstvo, vero, kulturo in slovensko besedo. »Če Slovenci v preteklosti ne bi imeli močnih in pogumnih oseb, ki so povezane z današnjim praznovanjem, se danes ne bi pogovarjali v slovenskem jeziku,« je poudaril Mežan. Boji se, da danes slovenski jezik vse bolj izginja, kar je imenoval »davek na socialna omrežja«. Take komunikacije, kot jo je mogoče zaznati na različnih družabnih omrežjih, si po njegovem ne zaslužimo.