Niti sneg ni ovira za Ljubljanski maraton

Ljubljana - Ljubljanski tekaški maraton je že tako močna blagovna znamka, ki vleče nase in medse tudi v takih vremenskih razmerah, ki jih tekači najmanj marajo.

Dež, sneg, mraz prav gotovo niso vremenske razmere, ki bi vabile na tek. Pa vendar, kjer je volja, tam je pot, pravijo pravi tekači. Ni bilo tako hudo, kot se bere, bilo je še hujše. Še najslabše so jo obnesli tisti, ki so mislili, da jo bodo najbolje, in najlaže, in sicer tisti, ki so se odločili preteči deset kilometrov, torej najkrajšo razdaljo na programu. Startali so že ob pol devetih, ko so bile ljubljanske ulice prekrite še s snežno odejo. Teči po tako drseči podlagi pa ni niti malo prijetno. Malce boljše razmere so imeli tekači na polmaratonski in maratonski razdalji. Osip nastopajočih je bil kar velik, kar je glede na razmere bilo tudi pričakovati. Prišli so tisti, ki se ne zmenijo za vremenske razmere, kadar je v vprašanju tek. Izjava tekača na startu je bila v slogu, da ima Ljubljanski maraton pač svoj čar v vsakem vremenu, tudi v zasneženem. Večina se je seveda strinjala s to izjavo, tisti, ki pa se niso, so ostali doma na toplem. Slovenske tekače, vajene mraza, je pogrel pogled na temnopolte afriške »suhce«, med katerimi je bilo veliko takih, ki so sploh prvič v življenju videli sneg. Če ne zebe njih, kaj bi šele nas, je rekel tekač z gorenjskega konca.