Sindikati grozijo s protesti

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Splošno / petek, 26. oktober 2012 / 06:00

Državni zbor je začel z oktobrskim zasedanjem, na katerem sta bila tudi proračuna za prihodnji dve leti. Ta razburjata nekatere sindikate, ki za november napovedujejo proteste.

Slovenija je konec minulega tedna izdala desetletne državne obveznice v vrednosti 2,25 milijarde dolarjev (1,73 milijarde evrov). Obrestna mera je 5,7 odstotka; cena obveznic je občutno nižja kot pred mesecem dni, a še vedno zelo visoka.

Ne le drago zadolževanje, tudi nepriljubljeni ukrepi, ki jih sprejema vlada, da bi se država izvila iz krize, ji pri ljudeh znižujejo priljubljenost. Vsaj tako kažejo javnomnenjske raziskave: po raziskavi Vox populi vlado kot uspešno ocenjuje še petina ljudi, ugled pa izgubljajo domala vse politične osebnosti, po katerih vprašujejo anketirance. Vodilna koalicijska stranka SDS, ki so jo javnomnenjske ankete doslej uvrščale na prvo mesto, pa je s prvega mesta zdrknila na tretje.

Vroče v državnem zboru ...

V ponedeljek se je začelo oktobrsko zasedanje državnega zbora. Poslanci so se lotili več kontroverznih zakonov. Tako so znova obravnavali zakona o državnem holdingu in o slabi banki, ki ju je z vetom zavrnil državni svet in ju vnovič poslal državnemu zboru v odločanje. Ta ju je potrdil tudi drugič, vendar še nista povsem »iz vode«, saj nad njima visi grožnja sindikatov z referendumom. Kot primerno za nadaljnjo obravnavo so poslanci potrdili tudi novelo zakona o visokem šolstvu, čeprav ji poleg opozicije ostro nasprotuje tudi stroka. Na poslanskih klopeh pa sta bila tudi memoranduma o proračunih za leti 2013 in 2014. Premier Janez Janša in finančni minister Janez Šušteršič pravita, da vodita stran od krize, k večji gospodarski rasti in da bodo načrtovani ukrepi Sloveniji omogočili izpolnjevanje zavez v postopku presežnega primanjkljaja in utrjevanju javnih financ ter dolgoročno zajezile javnofinančni primanjkljaj pod tri odstotke BDP.

... novembra pa na ulicah

Med ukrepi je med drugim tudi omejevanje mase plač v javnem sektorju, zaradi česar se tam zaposleni bojijo odpuščanja. Veliko hude krvi so povzročile tudi napovedane višje stopnje obdavčitve, ki bodo prizadele številne storitve in tudi tiskane medije. Proračuna za prihodnji dve leti sta razburila sindikate javnega sektorja. Konfederacija sindikatov javnega sektorja (pod vodstvom Branimirja Štruklja) zato napoveduje, da bodo šli sredi novembra na ulice. Ne strinjajo se s politiko zategovanja pasu, zniževanjem mase za plače in razgradnjo socialne države. S protestom in stavkami pa grozi tudi največja sindikalna centrala, Semoličeva zveza svobodnih sindikatov, ki ji tudi ni všeč način reševanja iz krize, ki najbolj tepe navadne ljudi, poleg tega pa so se znova obregnili ob dejstvo, da je vlada poslala v parlamentarni postopek neusklajeni pokojninsko in delovno pravno zakonodajo. O obeh reformah pogajanja sicer še potekajo. V parlamentu pa še naprej razburja tudi zakon o uravnoteženju javnih financ. Opozicija je vložila svojega, s katerim želi odpraviti krivice, ki jih je zakon naredil skupinam upokojencev zaradi znižanja pokojnin. Sprva je kazalo, da bo tudi Državljanska lista Gregorja Viranta podprla opozicijski predlog, potem pa ga vendarle ni, ker je vlada popustila in iz znižanja izvzela pokojnine zaposlenih v nekdanjih jugoslovanskih republikah.

V poslanske klopi je sedla nova poslanka, Alenka Koren Gomboc, brezposelna sestrična Urške Bačovnik Janša. Dvomi o njeni srednješolski izobrazbi se še niso razblinili. Pojavili pa so se novi: poslanka in podpredsednica SDS Sonja Ramšak ne plačuje računov za najemniško stanovanje. Ko je zgodba prišla na dan, je pojasnila, da najemne pravice niso bile prenesene na njenega nekdanjega partnerja, ki živi v tem stanovanju in ga ne plačuje. Zagotovila pa je, da bodo računi plačani. Ob Branku Mariniču, Ivanu Simčiču in Borutu Ambrožiču (ki imajo težave z izobrazbo), Ivanu Vogrinu (ki ima težave z upniki) in Mitji Meršolu (ki ima težave s preteklostjo in takratno službo državne varnosti) je to še en madež na ugledu državnega zbora, kar se že njegovemu predsedniku Gregorju Virantu hudo sitno zdi.

Že tiskajo glasovnice

Vsaj ugledu gospodov Milana Zvera, Danila Türka in Boruta Pahorja, ki se potegujejo za položaj prihodnjega predsednika države, menda ni kaj očitati. Vsaj v dosedanji predvolilni kampanji se ni pokazalo nič takega in tudi prvo televizijsko soočenje je minilo brez pretresov. Je pa že znan vrstni red, kako bodo napisani na glasovnicah: prvi bo Borut Pahor, drugi Danilo Türk in tretji Milan Zver. Slednji se je ta teden predstavil Kranjčanom na volilni konvenciji, jutri se bo še v Škofji Loki, prejšnji konec tedna je bil v Šenčurju na dobrodelni košarkarski tekmi. Danilo Türk je obiskal Žiri in se pridružil prazniku njihove osvoboditve, Borut Pahor pa je bil en dan nadzornik v Triglavskem narodnem parku.

Iztekel pa se je tudi rok za vložitev kandidatur za volitve v državni svet. Za 22 članov državnega sveta iz lokalnih okolij se poteguje 84 kandidatov. Gorenjska, v tem primeru razdeljena na volilni enoti Kranj in Jesenice, bo dobila dva državna svetnika (sedanja sta Blaž Kavčič in Bogomir Vnučec), za nova jih iz Kranja kandidira šest, iz jeseniškega območja pa trije. Izbrani so tudi že elektorji. Preostalih 18 državnih svetnikov prihaja iz različnih interesnih združenj.