Demenca - uničevalka spomina

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Jesenice / torek, 16. oktober 2012 / 06:00

Vsak tretji starostnik, starejši od 85 let, trpi za demenco. Ta neozdravljiva bolezen možganov hudo prizadene vsakega bolnika, še bolj pa njegove najbližje.

Jesenice - O tem, kako pomagati bolnikom z demenco in jim kljub bolezni omogočiti kakovostno preživljanje starosti, ter kako pomagati njihovim svojcem, so govorili na sredinem posvetu Duševno zdravje in starejši, ki sta ga na Jesenicah pripravila Center za socialno delo Jesenice in Ozara. Značilno za demenco je, da bolnik pozablja nedavne dogodke, večkratno pripoveduje iste stvari, pozablja imena, zmanjša se njegova miselna prožnost, poveča zbeganost. Vrzeli v spominu se sčasoma poglabljajo, pride do sprememb v osebnosti in vedenju. Zdravila za demenco ni, v začetni fazi lahko zgolj blažijo in upočasnijo simptome, je povedala psihiatrinja Tatjana Sodja iz Psihiatrične bolnišnice Begunje. Ker se bolnik težko zaveda svoje bolezni in pogosto tudi minimalizira svoje težave, demenca še bolj prizadene svojce, še posebej hudo zato, ker je bolezen neozdravljiva, je povedal socialni delavec v bolnišnici Begunje Miha Klinar. Številni svojci na koncu ne vidijo druge rešitve, kot da bolnika z demenco namestijo v domu za starejše, pri čemer pa se pogosto soočajo z občutki hude krivde. A kot sta zatrdili direktorici dveh gorenjskih domov za starejše, jeseniškega in kranjskogorskega, Veronika Bregant in Varja Podlipnik, je za stanovalce z demenco pri njih lepo poskrbljeno. V jeseniškem domu, kjer ima tretjina stanovalcev diagnozo demenca, so ti nameščeni v dveh bivalnih enotah, kjer skušajo vzpostaviti čim bolj domače vzdušje. Skušajo ohranjevati tiste sposobnosti, ki so stanovalcem še ostale, vključujejo jih v domske dejavnosti, da se ne počutijo osamljene in pozabljene. Posvečajo se tudi svojcem z individualnimi pogovori o stanju bolnika z demenco, imajo pa tudi skupinska srečanja svojcev, na katerih lahko ti izmenjajo izkušnje. V kranjskogorskem domu starostnikov imajo dve skupini, v katerih so dementni stanovalci, bivanje pa je organizirano po načelu gospodinjskih skupnosti. Na ta način je življenje starostnikov v domu karseda podobno bivanju doma, ob tem da imajo stanovalci z demenco stalno pomoč in nadzor. Kako pa je za bolnike z demenco poskrbljeno na sistemski ravni? Kot je povedala vodja sektorja za socialne zadeve na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Janja Romih, zaradi demografskih sprememb in povečevanja deleža starejših obvladovanje demence mora postati ena od prioritet zdravstvenega sistema. Na državni ravni si prizadevajo, da bi demenca dobila lasten nacionalni program, da bi vzpostavili center za demenco in ambulantne spominske centre. Ker demenca močno prizadene tudi bolnikove svojce - sožitje s takšnim bolnikom je namreč zelo zahtevno - je zelo pomembna tudi pomoč svojcem. Pri tem igrajo pomembno vlogo nevladne organizacije, kot je društvo Spominčica, skupine za samopomoč … Predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Boris Koprivnikar je poudaril, da v domovih za starejše sistematično izobražujejo kader za delo z dementnimi in kar nekaj domov je lahko za zgled na tem področju, denimo v ljubljanskih Fužinah, kjer imajo celo Alzheimer caffe, pohode za spomin in podobno. Po Koprivnikarjevem mnenju bi v prihodnje morali povečati organizirano pomoč na domu, tako da bi bolniki z demenco dalj časa lahko ostajali v domačem okolju, seveda ob ustrezni strokovni pomoči.