Esperanto za jezikovno pravičnost

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Zanimivosti / ponedeljek, 2. marec 2020 / 19:27

V Medgeneracijskem centru Kranj poteka tečaj esperanta, najbolj razširjenega mednarodnega načrtovanega jezika. Naslavljajo ga kot gibalo jezikovne demokracije.

Kranj – »Esperantisti, govorci mednarodnega jezika esperanto, se zavedamo, da je enakopravna komunikacija pomembna in da je esperanto jezik, ki je enako tuj in enako lasten vsem narodom. Ima enostavno slovnico brez izjem in se ga je lažje učiti kot drugih jezikov,« je povedala Kranjčanka Nika Rožej, predsednica Esperantskega društva Ljubljana. Ena od možnosti učenja je v Medgeneracijskem centru Kranj, kjer tečaj esperanta poteka vsak drugi in četrti torek v mesecu ob 18.45, in kmalu si boste lahko dopisovali s prijatelji z vseh koncev sveta. Za esperanto velja, da je »umetni« jezik, ki so ga razvili z namenom, da bi ljudje različnih kultur med seboj lažje komunicirali. Ima tak pravopis, da se govori in piše enako. Njegovo besedišče izvira predvsem iz zahodnoevropskih jezikov, medtem ko njegova skladnja in oblikoslovje kažeta na močan slovanski vpliv. Kot je poudarila Rožejeva, je njegov namen jezikovna pravičnost. Njegova uporaba, kot pojasni, odpravlja jezikovno nadvlado, ki ji praviloma sledi tudi nadvlada na kulturnem, izobraževalnem, gospodarskem, političnem, vojaškem področju.

Leta 1887 je dr. Ludvik Lazar Zamenhof (1859–1917) objavil učbenik mednarodnega jezika (Lingvo Internacia) pod psevdonimom »dr. Esperanto«, kar pomeni »dr. Upajoči«. Pozneje, ko se je jezik že razširil po svetu, so njegovi uporabniki dali jeziku ime esperanto po psevodnimu njegovega ustvarjalca. Danes naj bi bilo skoraj milijon esperantistov iz več kot sto držav. Obstaja t. i. Pasporta Servo, imenik ljudi z vsega sveta, ki brezplačno gostijo esperantiste v svojih domovih. Lernu.net pa je večjezično spletišče v več kot štiridesetih jezikih – tudi v slovenščini; na njem se uporabniki spleta lahko seznanijo z esperantom in se ga učijo brezplačno. Na voljo tudi pri nas so učbeniki, slovarji ..., prvi učbenik Popolna slovnica esperantskega jezika pa je leta 1910 izdal Ljudevit Koser.

Ob nedavnem slovenskem kulturnem prazniku v Kranju je Nika Rožej recitirala Prešernovo pesnitev Nezakonska mati v esperantu. Ob odprtju razstave fotografskega mojstra Franca Ferjana na Bledu pa jo je Dragica Ropret Žumer prikazala z gledališčem kamišibaj. Zelo lepo je pesnitev v esperanto prevedel Tomaž Longyka. Lani so imeli člani številne aktivnosti, med drugim so se udeležili italijanskega esperantskega kongresa v Trstu, dopolnili besedišče na spletišču lernu.net, predstavljali esperanto najmlajšim s pomočjo gledališča kamišibaj tudi v Vrtcu Orehek Kranj in na festivalu na Bohinjski Beli, nastopili so na prireditvah ob Tednu vseživljenjskega učenja v Kranju, nadaljevali esperantsko mentorstvo na OŠ Simona Jenka Kranj, predstavili roman Sonorilo de Bled/Blejski zvon na Mlinem, se udeležili srečanja esperantistov treh držav na tromeji Peč nad Ratečami ... Delovanje članov Esperantskega društva Ljubljana je sicer močno prepleteno s programom dela Združenja za esperanto Slovenije.