Orožje, skrito doma, na podstrešju ...

Nelegalnega orožja po domovih je še precej. To orožje se ne prenaša naokoli, ampak čaka nekje skrito. Da je lahko tudi to izjemno nevarno, sta pokazala prav zadnja primera v Stražišču pri Kranju in v Bašlju, ko se je tako orožje na koncu v izrednih situacijah uporabilo zoper človeško življenje.

Ob nedavnih primerih na Gorenjskem, ko sta starejša moška streljala s pištolama, za kateri nista imela ustreznih dovoljenj, se postavlja vprašanje, koliko nelegalnega orožja se skriva po domovih. Kajti tako 69-letni Kranjčan, ki je v Stražišču ubil svojo sestro ter ranil dva soseda in svaka, kot 61-letni moški, ki je v Bašlju po prepiru streljal na svojega sina, sta dotlej živela pošteno življenje navadnega državljana. A ker sta doma hranila orožje, sta ga v kritičnem trenutku tudi uporabila.

»Iz dosedanjih zasegov nelegalnega strelnega orožja predvidevamo, da večina tega orožja izvira iz druge svetovne vojne. Pri starejših osebah je lahko še njihovo, sicer pa je orožje največkrat »podedovano« od očetov, starih očetov. Dolga leta je skrito nekje v hiši in je bilo nato v izrednih okoliščinah uporabljeno. Nekaj je tudi prodaje orožja na črnem trgu, a v zadnjih dveh primerih ni bilo tako,« je razložil Sašo Eniko, inšpektor v Sektorju uniformirane policije Policijske uprave Kranj. Tudi v zgoraj omenjenih primerih uporabe strelnega orožja (obakrat je šlo za pištoli starejše izdelave) je policija ugotovila, da sta imela storilca pištoli očitno skriti nekje doma in da sta ju uporabila prvič.

Doma je skritega še precej orožja

»Predvidevamo, da je nelegalnega orožja po domovih še kar nekaj, vsekakor ne gre za tako zanemarljiv delež. To orožje se hrani po domovih, se ga ne prenaša, ampak čaka nekje skrito. Da je lahko to izjemno nevarno, sta pokazala prav zadnja primera, saj se je orožje na koncu v nekih izrednih situacijah vseeno uporabilo zoper človeško življenje,« pravi Eniko in razloži, da policija takšno orožje le stežka odkrije, razen če ne obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je nelegalno orožje pri nekom doma. »Do suma pa največkrat pride, če se pojavijo kakšne grožnje in o njih prejmemo prijavo. Le na tej podlagi je policiji dovoljeno opraviti hišno preiskavo, v kateri poiščemo tako orožje in ga zasežemo.« Da je strelnega orožja po domovih še precej, se je pokazalo tudi ob dosedanjih legalizacijah orožja v Sloveniji. Zadnjič je bilo takšno orožje možno legalizirati leta 2010.

Gorenjski policisti na letni ravni zasežejo med deset in petnajst kosov nelegalnega strelnega orožja. Leta 2010 so tako zasegli dvanajst kosov strelnega orožja. Lani je to število precej poraslo na račun enega večjega zasega; skupno so zasegli 43 pištol, dve puški, štiri bombe in večjo količino streliva. V prvi polovici letošnjega leta pa so gorenjski policisti zasegli deset kosov strelnega orožja. »Večino orožja zasežemo zaradi prekrškov po zakonu o orožju, manjši del zasegov pa izvira iz kaznivih dejanj,« je razložil sogovornik. Po zakonu o orožju gre za kaznivo dejanje v primerih prometa, izdelave ali uporabe orožja oziroma posesti orožja, za katerega sploh ni mogoče pridobiti dovoljenja. O prekršku pa govorimo takrat, ko gre za posest orožja, za katero je sicer možno pridobiti dovoljenja, a ga lastnik nima. V tem primeru je globa za prekršek petsto evrov. Če oseba, ki ima ustrezno dovoljenje, orožje nosi pri sebi ali pa ga ima pripravljenega za uporabo, je globa tri tisoč evrov. »Prekrške na primer ugotavljamo pri zbirateljih, malo tudi pri lovcih, ki imajo v posesti več kosov orožja, pa kakšnega kosa nimajo prijavljenega. Kar nekaj prekrškov je zaznanih tudi pri osebah, ki imajo dovoljenje za orožje, vendar pa z njim ne ravnajo v skladu z zakonodajo,« razlaga Eniko.

Doma shranjeno orožje predstavlja nevarnost

Kako težko pa je priti do orožja na črnem trgu, nas je zanimalo. »Po naših spoznanjih orožja ni težko kupiti, tudi cene niso enormno visoke. Seveda pa ga ni možno kupiti za vsakim vogalom, saj je potrebno priti v kontakt s pravo osebo, ki ti lahko orožje priskrbi, kar ni tako preprosto. Ti krogi so namreč zelo zaprti, njihovo odkrivanje pa je zelo zahtevno tudi za policijo,« pravi Eniko. Kot pravi policijski inšpektor, tudi preprodajalci nelegalnega orožja nimajo velikih zalog. »Če sklepamo po zasegih, navadno pri njih pride na državni meji, prodajalci orožja tihotapijo po nekaj kosov orožja hkrati.«

Zadnja primera streljanja na Gorenjskem sta torej znova pokazala, da doma skrito strelno orožje predstavlja veliko potencialno nevarnost, zato policija svetuje najditeljem, naj najdbo prijavijo. »Ob prijavi se orožje zaseže, če hoče najditelj uveljavljati lastninsko pravico, pa ima možnost pridobitve vseh potrebnih dovoljenj in orožne listine, sicer pa v nadaljnjem postopku o orožju odloča pristojna komisija ministrstva za notranje zadeve,« je razložil Eniko in dodal, da se nevarnosti hrambe orožja na domovih zavedajo tudi policisti, ki zato orožje praviloma puščajo v službi, čeprav ga imajo pravico nesti domov.

»Priporočamo, da orožje, za katerega veste, da se nekje nahaja, prijavite policiji, vsaj anonimno, če se ne želite izpostavljati. Treba pa se je zavedati, da ne bo policija takoj potrkala na vratih domnevnega lastnika nelegalnega orožja, saj je treba za pridobitev odredbe o hišni preiskavi dodatno utemeljiti sum, da se nelegalno orožje pri njem res nahaja,« je še razložil sogovornik.