Za svobodnjaka Doberniga so dvojezične table nevarna droga, ki ogroža Koroško.

Slovenski strahovi svobodnjaka Doberniga

Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta sporočila, da bodo novembra letošnjo Einspielerjevo nagrado podelili krškemu oziroma celovškemu škofu dr. Aloisu Schwarzu za spodbujanje sodelovanja med narodoma in za poštene ter odkrite besede o Slovencih.

Ko je že vse kazalo, da so vsakoletna oktobrska praznovanja obletnice koroškega plebiscita izgubila do Slovencev in vsega slovenskega sovražen naboj, jih je letos v stare čase poskušal vrniti svobodnjaški koroški deželni poslanec Harald Dobernig. Po priimku sodeč ima ta koroški politik lahko tudi slovenske korenine, kar pa v tem primeru ni najpomembnejše. Skrb zbujajoče so njegove izjave na sobotni slovesnosti koroške brambovske zveze, ki postaja vedno bolj osamljena, da »koroški Slovenci niso pravi Korošci« in da bi bilo treba okrepiti boj proti slovenščini. Sedanjo rešitev dvojezičnih napisov pa je označil kot »začetno drogo za radikalne predstavnike slovenske narodne skupnosti za nadaljevanje njihovih neupravičenih zahtev«.

Izjava pomembnega člana svobodnjaške stranke je povzročila ogorčenje med koroškimi Slovenci. Harald Dobernig je izrekel težke besede v času, ko sta v deželi Koroški zavladala sožitje in pomiritev med narodoma in so se pokazale tudi nove možnosti gospodarskega sodelovanja med Koroško oziroma Avstrijo in Slovenijo. Do koroških Slovencev sovražne izjave je v torek zavrnila tudi avstrijska vlada. Za kanclerja Wernerja Faymanna so to žalitve, »ki jih na noben način ne smemo dopustiti«. V Avstriji ni različnih skupin Avstrijcev, pač pa samo državljani, ki jih ne gre deliti. V svojem protestu je bil oster slovenski veleposlanik na Dunaju Aleksander Geržina. Dobernigu je očital, da skuša s takimi izjavami preusmeriti pozornost javnosti od afer s Hypo banko, v katere je vpleten. Dobernigu v bran se je postavil koroški deželni glavar Gerhard Dörfler, ki je zaradi te izjave zahteval od našega veleposlanika opravičilo.

 

Slovenskemu zunanjemu ministru Karlu Erjavcu se veleposlanikova izjava ne zdi sporna. »Bila je običajna v diplomatskem stilu. Veleposlanik mora v takih primerih reagirati. Vesel pa sem, da sta reagirala tudi avstrijski zunanji minister in vlada.« Zunanja ministra obeh držav Karl Erjavec in Michael Spindelegger sta se v torek srečala v Mariboru. Bila sta enotna, da take izjave nekega lokalnega politika ne smejo vplivati na dobre odnose med državama.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sobota, 10. december 2016 / 13:47

Helios prodan Japoncem

Skupino Helios je prevzela japonska korporacija Kansai Paint, ki je eden izmed desetih največjih proizvajalcev premazov na svetu. Za kupnino so odšteli več kot pol milijarde evrov. Heliosu naj bi se s...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Varno in zdravo na soncu

Zmerno sončenje ugodno vpliva na zdravje ljudi, nevarno pa je prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom. Poleg senčne lege, ustrezne obleke, pokrival in očal so varovalni pripravki za sončenje najpomem...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hrustljavo, zdravo, tudi pikantno

Solate pri žaru ne smejo manjkati

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Francoza spet v napadu

Citroën Berlingo in Peugeot Partner bosta spet agresivno nastopila v razredu križancev med osebnimi avtomobili in lahkimi dostavniki.

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Premišljeno z zdravili

Zdravila sodijo med nevarne odpadke, zato jih po uporabi ali preteku roka uporabnosti nikar ne mečite v smeti ali v straniščno školjko. Komunalna podjetja imajo zbiralne akcije nevarnih odpadkov, na v...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hudičev sadež na prestolu svetovne prehrane

Kdaj smo se na Slovenskem prvič srečali s krompirjem, ni povsem jasno, domneva pa se, da v tridesetih letih 18. stoletja. Dobra tri desetletja kasneje, natančneje 16. maja 1767, je Marija Terezija pod...