V mamutovi senci

Kipar Miha Kač iz Bistričice je svoj sedemdeseti rojstni dan s prijatelji praznoval na domačem vrtu z razstavo številnih kipov, med katerimi izstopa mamut v naravni velikosti.

V desetletjihsvojega ustvarjanja je Miha Kač v glini upodobil toliko znanih in tudi manj znanih Slovencev (pa tudi živali), da je organizacija jubilejne razstave postala tako zapletena, da je številne prijatelje in dolgoletne sodelavce ob življenjskem jubileju povabil kar na domači vrt v Bistričico.

»Kipov se je nabralo že toliko, da vseh ne morem več nositi naokoli, prav tako v nobeni galeriji ni dovolj prostora, dovolj potrebnih podstavkov. Mamut je pa sploh zgodba zase - izdelal sem ga v naravni velikosti in pri svojih štirih metrih v višino in toni in pol je za zdaj na ogled le tam, kjer je nastal - pred našo hišo, čeprav sem ga izdelal za Kamnik in bi moral stati na sotočju Bistrice in Nevljice, a občinskega vodstva moje delo ne zanima več,« razočaran pravi Miha Kač, ki je praznovanje za okoli sto prijateljev, ki spremljajo njegovo kiparsko pot, pripravil slab mesec pred rojstnim dnem. Poleg mamuta, ki s svojo veličino (gre za največji kip v Sloveniji) navduši prav vsakega obiskovalca, pa na Kačevem vrtu kraljuje še vrsta drugih kipov. Majhni in veliki, iz žgane gline ali vliti v bron, izvirniki ali pa kopije tistih, ki so jih njegovi naročniki postavili po krajih na vseh koncih Slovenije. Skupaj jih je izdelal že več kot štiristo. Prvega je pri svojih trinajstih letih upodobil Franceta Prešerna, portretiranju v glini pa se je posvetil predvsem po letu 1990, ko je šlo podjetje, kjer je bil zaposlen, v stečaj. Njegovi so denimo kipi Antona Martina Slomška v mariborski frančiškanski cerkvi, pa Alojzij Šuštar v ljubljanski stolnici, Nejc Zaplotnik v Kranju, France Prešeren v Gorenjskem muzeju in številni drugi pesniki, pisatelji, duhovniki, alpinisti, politiki, igralci … Loti se vsakogar (pred desetimi leti si je izdelal tudi avtoportret), a priznava, da je veliko lažje upodobiti starejše ljudi, saj so njihove poteze na obrazu zaradi časa, ki dela svoje, izrazitejše.

Na odprtju jubilejne razstave je o avtorju spregovoril Ciril Zlobec, Neža Maurer pa mu je za rojstni dan podelila pesem o mamutu. »Vse delam z dušo in srcem, zato svoja dela vsakomur z veseljem pokažem. Prsti me še ubogajo, zato si želim le, da bi mi zdravje še dolgo služilo,« nam je še povedal.