Kardinal Rode ni oče

Znani so rezultati analize DNK z münchenskega inštituta za sodno medicino: kardinal Rode ni oče Petra Stelzerja.

Prejšnji teden je odmevna kriminalistična preiskava zoper Zorana Jankovića, ljubljanskega župana in predsednika največje opozicijske stranke, dodobra razburkala slovensko javno sceno. A le za nekaj dni, ta teden se je pozornost javnosti spet vrnila h kardinalu Rodetu. Zgodba o njegovem domnevnem očetovstvu je kar tri tedne polnila časopisne stolpce, potem pa sta oba, kardinal in Peter Stelzer, ki je želel ugotoviti, ali je Franc Rode njegov oče, na inštitutu v Münchnu oddala vzorca DNK za test očetovstva. Sredi tega tedna je kardinal Rode v družbi svoje odvetnice Nine Zidar Klemenčič javnosti osebno sporočil rezultat, ki kaže, da ni oče. Ta čas je bil ena najbolj bolečih preizkušenj v njegovem življenju, je dejal Rode, toda s tem dejanjem je opral ne le svoje dobro ime, pač pa tudi zaupanje v Cerkev. Časnik Delo in novinarja, ki je to zgodbo začel, pa čakajo odškodninske in kazenske tožbe, je napovedala Rodetova pravna zastopnica. Ob tem primeru se razvnemajo polemike o razmerju med interesom javnosti in pravico do zasebnosti.

Mediji z ničelno stopnjo davka in oni s trošarino
Kakšna pa bo sicer prihodnost tiskanih medijev, je odvisno tudi od tega, ali bo vlada povečala stopnjo DDV s sedanjih 8,5 na 20 odstotkov, kar naj bi bilo predmet proračunov za prihodnji dve leti, o čemer je ravno včeraj govoril ministrski zbor. Zoper takšno rešitev nastopajo novinarji, ki menijo, da bi bil za časopise to hud udarec, ki pa ne bi prinesel opaznega finančnega učinka. Predstavniki medijske zbornice pa so v teh dneh obiskali ministra Turka in Šušteršiča in jima predstavili argumente, zakaj obdržati sedanjo davčno stopnjo. Predsednik medijske zbornice Jurij Giacomelli, njena direktorica Irma Butina in direktorja regionalnih časopisov Primorske novice Leon Hrovatič in Gorenjski glas Marija Volčjak so finančnemu ministru prikazali tudi vidik javnega interesa regionalnih medijev za družbeno obveščenost in povezanost kulturne krajine. Na primerih nekaterih evropskih držav, ki z nizko davčno stopnjo spodbujajo razvoj medijev, so se zavzeli za poenotenje davčne stopnje za izdajo in tiskanih in digitalnih vsebin na nižji davčni stopnji. Minister je izrazil pripravljenost na dialog in pričakuje predlog medijske zbornice. Sicer pa je minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk ta teden pomenljivo izjavil: So mediji, ki si zaslužijo ničelno stopnjo DDV, in so mediji, ki si zaslužijo trošarino, kot tobak in alkohol. To si je mogoče različno razlagati. V opozicijskih strankah, kjer višjemu davku nasprotujejo, zatrjujejo, da je to nova ofenziva proti medijem, ki se je že pokazala pri menjavi nadzornikov in urednikov t er znižanju RTV prispevka.

V javnih službah odpuščanje
Pri pripravi proračunov za prihodnji dve leti v vladi razmišljajo o racionalizaciji javnega sektorja, ki obeta zniževanje plačne mase in grozi z odpuščanjem javnih uslužbencev. Ko je ta teden predsednik vlade Janez Janša odgovarjal na vprašanja poslank in poslancev državnega zbora, je o tem dejal, da bo vlada prisiljena v zmanjševanje mase plač, drastični rezi z odpuščanjem pa da še niso potrebni. Toda Slovenija je v preteklih letih v gospodarstvu izgubila 150 tisoč delovnih mest, medtem ko je v javnem sektorju zaposlovanje naraslo. Racionalizacije v njem pa po Janševih besedah ne bo naredila vlada, pač pa vsak segment javnega sektorja zase. Tudi minister za javno upravo Senko Pličanič, ki je bil o tem vprašan v televizijski oddaji, ni govoril o konkretnih številkah. Sindikati javnega sektorja pa so Janši poslali javno pismo, češ naj ljudem pove, kaj jih čaka. Če bo vlada sprejela proračunsko zmanjšanje mase za plače brez usklajevanja s sindikati, s tem tvega poraz na drugi fronti, namreč pri reformah, kjer se lahko zgodi, da sindikati ne bodo več pripravljeni na socialni dialog.

Tudi v občinah nasprotovanje
Priprava proračunov pa ne jezi le medijev in javnih uslužbencev, pač pa tudi občine. Z napovedjo novega znižanja povprečnin naj bi se prihodek občin zmanjšal, čemur so se uprli župani občin, združenih v združenjih ZOS in SOS ta teden v Celju. Zatrjujejo, da je denarja, ki ga je na ta način zagotavljala država, vse manj, stroškov pa vse več, tako da jim zmanjkuje denarja za naložbe in da jim v vodo padajo evropski projekti. Župani imajo več predlogov o varčevanju, med drugim menijo, da bi kazalo ukiniti upravne enote in njihove pristojnosti prenesti na občinske uprave, podobnega mnenja so tudi glede sklada kmetijskih zemljišč.

Prejšnji teden je državni zbor sprejel zakon o državnem holdingu, za katerega je že predlagan veto državnega sveta. Na ta teden pa so odložili odločanje o zakonu o stabilizaciji bank. V sredo so ga izglasovali, s tem zakonom bo ustanovljena posebna družba, na katero bodo prenesene slabe bančne terjatve. Gorenjska pa je včeraj gostila dva mednarodna dogodka: na Bledu sta se srečala finančna strokovnjaka Slovenije in Hrvaške France Arhar in Zdravko Rodić, ki sta ju vladi imenovali zaradi problematike Ljubljanske banke na Hrvaškem. Na Brdu pa je zasedal svet Evropske centralne banke.