Vlaganja vodijo v rezultat

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 24. september 2012 / 06:00

Gospodarstvo v regiji ima še vedno številne težave, ki so enake gospodarstvu v Sloveniji: plačilna disciplina, bančni krč, šibka investicijska aktivnost prebivalstva in države, pomanjkanje sodelovanja in novih projektov. Pa vendar, kdor vlaga v razvoj, v nove trge, v ljudi ..., se mu vlaganja krepko povrnejo.

»Pri nas smo v času krize izredno okrepili razvoj in prodajno skupino. To se nam vrača tudi s posli zunaj Evropske unije,« optimistično pove Iztok Stanonik, direktor podjetja Polycom iz Poljan, kjer izdelujejo izdelke iz plastike za avtomobilsko in elektro industrijo, kompresorsko tehniko, gospodinjske aparate in izdelke za osebno nego.

Med kupci so številna znana podjetja Danfoss, Hella, Volkswagen, Audi, tudi slovenska Hidria in Iskra Mehanizmi. »Lani smo skupaj s korporacijo Nestle razvili projekt kavnih avtomatov in za zavarovanje kredita zastavili vse, kar imamo. Zelo so zadovoljni z nami, sedaj razvijamo nov kavni avtomat, vendar ne vemo, ali bomo lahko financirali zagon proizvodnje,« pa temno plat gospodarske krize opiše Stanonik. Pravi, da jim bo z garancijami pomagal Nestle, sicer projekt ni izvedljiv. In to kljub temu, da ima Polycom za prihodnja tri leta toliko naročil, da bodo rasli za 15 odstotkov na leto.

Čakajoč pomoč EU
O tako hitri rasti, če sploh, lahko številna podjetja le sanjajo. Ali je Polycom le uspešen gospodarski osamelec na Gorenjskem? Poglejmo najprej Slovenijo. »Smo na robu propada, drsimo navzdol, trendi se ne popravljajo,« črno našteva Samo Hribar Milič, predsednik GZS.

Tako politična kot moralna kriza ustavljata tuje naložbe. Potrebovali bi zaupanje, uravnotežene javne finance, vitalen bančni sistem, reforme, varčevanje, predvsem pa gospodarski razvoj z novimi investicijami, zaposlovanjem, pospeškom izvoza. »Tako pa le še čakamo na pomoč EU,« pravi prvi mož GZS.

Vir: Surs

Kljub pesimizmu pot za ozdravitev obstaja: »Že z minimalno pozornostjo izvoznikom bi lahko povečali gospodarsko rast. Ti potrebujejo spodbude za povezovanje. Več priložnosti je tudi v javno-zasebnem partnerstvu in investicijah.«

Izkoristimo priložnosti

Gorenjska je v prvem polletju tako kot lani v rdečih številkah. Brezposelnih je približno enako kot lani v istem času, delovno aktivnega prebivalstva je manj, izvoz je manjši, podjetij z neporavnanimi obveznostmi več, njihov dolg se je v enem letu potrojil … Pa vendar je novih priložnosti, ki bi jih lahko izkoristili Gorenjci, veliko.

Jure Mežnaršič iz Aerodroma Ljubljana pravi, da so v času gospodarske krize opazili manj poslovnih potnikov, zato bi morali več pozornosti nameniti turističnemu področju. »A kaj, ko ima Slovenska turistična organizacija sedaj manj denarja, manj priložnosti za promocijo, za sodelovanje. Morda bi se moralo povezati gorenjsko gospodarstvo.«

»Lahko bi polnili hotele tudi na tak način,« odgovarja Miran Čurin, direktor kranjskogorske Hit Alpinee, ki tovrstne prijeme pozna iz njegovega dela v Črni gori: »Za uresničitev zamisli bi potrebovali spodbude vlade, prevoznika in letališča. Pridobili pa bi vsi, celotna Gorenjska.« Čurin je izpostavil tudi ocenjevanje uspešnosti turistične dejavnosti v regiji. Meni, da število nočitev ni več pravo merilo, saj so hoteli lahko zasedeni, poslovni rezultat pa kljub temu slab.

Številni poudarjajo, da je velika težava vseh, ki delujejo na domačem trgu, plačilna disciplina. »Stanje na trgu je izredno zahtevno. Investicijska vlaganja se zmanjšujejo, dostopnost financiranja je omejena, naše poslovno okolje ni konkurenčno tujemu,« vzroke poveže Gregor Benčina, predsednik upravnega odbora Jelovice. Opozori še, da je v samo enem letu v lesarstvu izginilo dodatnih dvajset odstotkov delovnih mest - v Sloveniji jih je le še 11 tisoč.

Gospodarske družbe in zadruge na Gorenjskem

Vir: Ajpes

Tudi zaradi takšnih razmer se je Jelovica usmerila v izvoz. »Leto bomo zaključili s 15-odstotno rastjo, izvoz smo že v osmih mesecih leta podvojili. Še naprej bomo zagovarjali uporabo naravnih virov, predvsem lesa, ki ga moramo v Sloveniji bolje izkoristiti. Priložnosti za pet tisoč novih delovnih mest je dovolj,« pojasni Benčina.

Jožica Rejec iz Domela pravi, da bo letošnja realizacija kljub novim projektom manjša za pet odstotkov: »Brez novih projektov bi bil padec podvojen. Ključna sta torej razvoj in vlaganje v nove trge.«