Sprehod ob Kokri tudi poučen

Pet informativnih tabel in geološka piramida na približno 1200 metrov dolgem odseku sprehajalne poti ob Kokri med Visokim in Hotemažami sprehajalca seznanjajo s posebnostmi živahne reke.

Visoko – Sprehajalna pot ob reki Kokri med Hotemažami in Visokim je te dni postala tudi učna pot. Na pobudo domačina Milana Krišlja, upokojenega magistra geografije, je nastala v sodelovanju med Občino Šenčur, kranjskim zavodom za varstvo narave in Kulturno umetniškim društvom Valentin Kokalj Visoko. »Namen učne poti je sprehajalcem in vsem, ki imajo ta prostor radi, pokazati naravne lepote reke Kokre v vsej njeni pestrosti, predvsem geološki,« je pojasnil Krišelj.

Učno pot so odprli v petek ob 16.30 v športnem parku Rapa, kjer stoji tudi štiristranična geološka piramida. »Kokra izvira na Jezerskem, kjer se stikata afriška in evrazijska litosferski plošči, kjer je bila v preteklosti živahna tektonska aktivnost. Njena posledica so zelo različni kamni, ki jih reka prinaša, brusi in odlaga na svoji poti do Kranja. Ta geološka pestrost je prikazana s piramido v Rapi,« pove sogovornik, ki je tudi avtor ideje o postavitvi piramide. »Strokovne podlage zanjo, pa tudi za samo učno pot, je pripravila Tadeja Šubic iz kranjskega zavoda za varstvo narave, sezidal pa jo je Brane Petek iz Zidarstva Hočevar,« je še pojasnil Krišelj in dodal pomembno zanimivost: znani radiestezist Franc Šturm je na mikrolokaciji piramide izmeril zelo visoke vrednosti biopolja.

Poleg geološke piramide je ob učni poti postavljenih tudi pet informativnih tabel (prva in zadnja sta enaki), ki sprehajalcu podajo splošen opis porečja Kokre in glavne značilnosti, predstavi geološko pestrost, rečni režim, spomni na sedem vodnih mlinov, ki so nekdaj obratovali na tem območju …

Krišelj je idejo za učno pot dobil že pred približno dvajsetimi leti, ko mu je britanska gostja na njihovi turistični kmetiji dejala, da so jo v Sloveniji najbolj prevzeli kamni v Kokri. Javno jo je prvič izrazil pred dvema letoma ob naključnem srečanju z vodjem kranjskega zavoda za varstvo narave Metodom Rogljem, ki ga je Krišljeva ideja navdušila. »Kasneje, ko sem mu idejo predstavil, je veliko razumevanja pokazal tudi šenčurski župan Miro Kozelj, ki je odločilno pripomogel k izvedbi projekta. Prav on je sklical sestanek z vsemi potrebnimi akterji, kjer smo dogovorili naloge in rok izvedbe. Občina pa je seveda pokrila tudi vse stroške projekta, t. j. približno sedem tisoč evrov,« je še povedal Krišelj.