Zreli za pokojninsko reformo

Predlog nove pokojninske zakonodaje ni več skrivnost, vsakdo ga lahko vidi na spletni strani ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. O njem so se v sredo začela tudi pogajanja socialnih partnerjev.

Neugodne demografske razmere in vse večji izdatki za izplačevanje pokojnin v vseh državah povzročajo težave v pokojninskih sistemih, tudi pri nas. Tu tičijo razlogi za reforme, ki se jih sedaj lotevamo tudi pri nas. Slovenska posebnost pa je vrh tega še zelo zgodnje upokojevanje, saj je po podatkih Eurostata iz leta 2010 naša država po starosti ob upokojitvi pri dnu lestvice evropskih držav. Povprečna starost ob upokojitvi je takrat znašala 59,8 leta, povprečje evropske sedemindvajseterice je sicer 61,4 leta. Ženske se pri nas v povprečju upokojujejo stare 58 let in 9 mesecev, moški 61 let in 9 mesecev, čeprav je predvidena polna starost 61 let za ženske in 63 let za moške.

Čudežna formula: 40 +60
Modernizacijo pokojninskega sistema je vlada zasnovala s ciljem, da zagotovi njegovo finančno vzdržnost, pri tem pa ohrani dostojnost pokojnin in poskrbi, da bo reforma čim širše družbeno sprejemljiva za vse generacije. Minister Andrej Vizjak poudarja, naj bo pokojnina prejemek, ki temelji na vplačanih prispevkih skozi vso pokojninsko dobo. Vzpostaviti je treba načelo odvisnosti med vplačili in izplačili. Uvedba informativnih osebnih računov naj zagotavlja preglednost sistema. Vsem, ki jih skrbi, da bi ob tem pozabili na medgeneracijsko solidarnost, vlada zagotavlja, da ta ne bo okrnjena. Ključne spremembe, ki jih prinaša predlog nove pokojninske zakonodaje, so naslednje: polna starostna pokojnina za 40 let pokojninske dobe ob 60 letih starosti, zaustavitev nadaljnjega padanja pokojnin, informativni individualni računi, spodbujanje daljšega ostajanja v zaposlitvi in preprečevanje prezgodnjega upokojevanja, daljše obračunsko obdobje za izračun pokojnine, možnosti delne upokojitve, usklajevanje pokojnin s plačami in rastjo življenjskih stroškov, spremembe poklicnega zavarovanja, dodatno pokojninsko zavarovanje za zagotovitev boljših pokojnin.

Koliko bomo dobili na stara leta?
V sredo so socialni partnerji prvič sedli za pogajalsko mizo. Pogajanja bodo intenzivna, po dvakrat na teden naj bi se srečevali, saj želijo pokojninski sistem urediti že do konca leta. Sindikalna stran, ki je sicer zadovoljna, da je temelj za upokojitev 40 let delovne dobe, bi ob tem želela ohraniti nižjo pokojninsko dobo za ženske (38 let) in ugodnosti za tiste, ki so se zaposlili pred 18. letom starosti. Delodajalcem, ki ob reformah večjo pozornost namenjajo tisti na trgu dela, pa je predvsem pomembno, da pokojninska reforma ne bi povečala stroškov dela, kot je novinarjem po pogajanjih dejal vodja delodajalskega združenja Jože Smole. Stališča do sedanje pokojninske reforme niso zelo radikalna, kot so bila pred dobrim letom do predlagane za časa prejšnje vlade, ki jo je spodnesel referendum. Tudi naši sogovorniki menijo, da je potrebna.

Nežka Bozovičar, predsednica Sveta gorenjskih sindikatov: »Stališča do reforme še pripravljamo, že sedaj pa lahko povem, da se ne strinjamo, ker ni prehodnega obdobja za brezposelne osebe. To predstavlja problem za brezposelne na zavodu za zaposlovanje, ki bi po starem izpolnili pogoje za upokojitev, vendar se zaradi reforme ne bodo mogli upokojiti. O pokojninski reformi sicer menim, da je potrebna. S sindikalne strani ni zelo grobega nasprotovanja predlaganim rešitvam, vsekakor pa se bomo pogajali.«

»V upokojenski zvezi se o stališčih do pokojninske reforme še nismo pogovarjali, verjetno se bomo prihodnji teden,« pravi Janez Sušnik, predsednik Pokrajinske zveze upokojencev Gorenjske. »Vemo, da bo na tem področju treba narediti premik, saj se prebivalstvo stara in je pokojninska blagajna vse bolj prazna. Izplačila pokojnin zaenkrat še niso ogrožena, toda če se bodo še naprej zmanjševali prispevki iz dela, ne vem, koliko bomo še dobili na stara leta. V zvezi društev upokojencev bomo zagovarjali načelo: če je nekdo delal 40 let, mu pripada primerna pokojnina. Kdor ni izpolnil predpisane pokojninske dobe, se bo že moral sprijazniti z nižjimi prejemki, ob tem pa pričakujemo, da naša država ostane socialna in iz drugih virov poskrbi za socialno ogrožene. Podpiramo tudi prizadevanja, da bi ustavili nazadovanje pokojnin, ki naj se v prihodnje primerno usklajujejo z rastjo plač in inflacijo.«

Podjetnica Bernarda Jurca, sicer tudi članica predsedstva Območne gospodarske zbornice za Gorenjsko, pa takole razmišlja: »Sprejemljiv se mi zdi predlog sedanje vlade, da bo ključni pogoj za upokojitev delovna doba. Kdor bo izpolnil 40 let dela, se bo lahko upokojil star 60 let, ne pa da bi bilo treba delati do 65. leta, kakršen je bil predlog prejšnje vlade. Kdor je študiral in se kasneje zaposlil, se bo tako upokojil starejši. Sindikati sicer predlagajo, da bi bila delovna doba žensk 38 let. Menim, da je pri tem pomembno, na kakšnem delovnem mestu kdo dela in res si ne predstavljam delavke za tekočim trakom ali natakarice, da bi delali do pozne starosti. Kot podjetnico pa me v predlogu pokojninskega zakona moti določilo, da bodo dividende obdavčene še s prispevki za socialno varnost. Ob dejstvu, da je premoženje že tako obdavčeno, je to nesprejemljivo.«