Za prave prijatelje ni ovir.

Slovenec in Hrvat med Japonci oziroma Kitajci

Na otok Senkaku ali Diayou v zahodno japonskem ali vzhodno kitajskem morju, kakor se pač vzame, sta se včeraj izkrcala tudi Črtomir Janežič in Domagoj Kitarović.

Medtem ko se Kitajci in Japonci prepirajo, čigav je otok Senkaku ali Diayou, kakor se pač vzame, in se tako v Pekingu kot v Tokiu razvnemajo nacionalistične strasti, češ čigavo je otočje, sta velika prijatelja iz mladosti, dolga leta sta skupaj vsak s svojimi s starši hodila na morje v Martinščico na Cresu, Črtomir Janežič iz Ljubljane in Domagoj Kitarović iz Zagreba, na otoku kupila en hektar zemlje. Kako jima je to uspelo, če pa vemo, da je družina Kurihara tri otoke v arhipelagu Senkaku ali Diayou, kakor se pač vzame, za 26 milijonov dolarjev prodala japonski vladi, smo povprašali kar oba fanta Črtomira in Domagoja. Ekskluzivno.

»Poglejte, kaj naj rečem, midva z Domitom (skrajšano od Domagoj) sva že dolgo najboljša prijatelja. In od nekdaj sva si želela imeti nek svoj miren kotiček na tej zemeljski obli, kjer bova lahko v miru razvijala svojo dejavnost in ne bova odvisna od aktualne politike, niti slovenske niti hrvaške. Tako sva se odločila, da od družine Kurihara, še preden so se dogovorili z njihovo vlado, na otočju kupiva hektar zemlje za 16 tisoč evrov (112.000 kun). In zdaj sva skupaj s še nekaj prijatelji prišla na najino zemljo zapičit tudi zastavi,« nam je povedal Črtomir. »Čuj, kak da vam kažem, kak sem videl na televiziji, kak se Japanci i Kinezi grebu za ono brdašce od kamena in buše skalu, da bi tamo stavili svoju banderu, smo se i mi s Črtekom (skrajšano od Črtomir) ubacili u čamac in išli na našu zemlju, da podignemo naše bandere,« je povedal Domagoj in potrdil: »Sad smu došli sim i moramo potražit tamo gde je kamen najtanji, da izbušimo rupicu za našu banderu.«

Povprašali smo jih tudi, čemu jima bo ta zemlja, ali bolje rečeno kamen, pa sta povedala, da bosta na njej gojila prave makedonske paprike. Povedala sta še, da sta dolga leta v laboratoriju razvijala papriko, ki bi dajala okus, ki je najbližji posameznemu narodu, kar je še posebej pomembno pri odpiranju novih tržišč za ta rdeč podolgovat proizvod. Letos spomladi jima je uspelo. Če Japonec ugrizne v papriko, ima pri tem občutek, kot da je svoj najljubši suši, če v papriko zagrize Kitajec, pa se mu bo zazdelo, da je fino zapečeno pekinško raco. V ti dve državi namreč nameravata v prvem zamahu največ izvoziti.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / nedelja, 22. november 2015 / 09:14

Obiskali bodo vsa čebelarska društva

Brdo pri Lukovici – V Čebelarski zvezi Slovenije so se v okviru prizadevanj, da bi 20. maj, rojstni dan čebelarja Antona Janše z Breznice, razglasili za svetovni dan čebel, lotili projekta Svetovni...

Objavljeno na isti dan


Radovljica / sobota, 7. april 2007 / 07:00

Antične izkopanine v Mošnjah

Mošnje – Po treh mesecih bodo v Mošnjah na trasi bodoče gorenjske avtoceste na odseku med Vrbo in Peračico v torek zaključili z arheološkimi izkopavanji. Kot je povedala...

Splošno / sobota, 7. april 2007 / 07:00

Kako so na Jesenicah včasih živeli

V knjižici je zbranih šestnajst pripovedi Jeseničanov o tem, kakšne so bile Jesenice nekoč.

Splošno / sobota, 7. april 2007 / 07:00

Petje je znamenje veselega srca

Trije šolski pevski zbori, v katerih prepeva kar tretjina učencev, in učiteljski pevski zbor Mavrica so krepko ogreli srca in dlani obiskovalcev.

Splošno / sobota, 7. april 2007 / 07:00

Zaposlitveni center za invalide

V Šentplavžu je trenutno zaposlenih pet invalidov. Radi bi sodelovali s še več podjetji.

Splošno / sobota, 7. april 2007 / 07:00

Šansoni in zimzelene melodije

Lojze Krajnčan je zasnoval koncert, na katerem se prepletajo zimzelene melodije in sodobni šansoni slovenskih ustvarjalcev.