Glasovci na trgatvi

Primorci so praznovali 65. obletnico priključitve k matični domovini, Glasovci pa smo se odpravili na `bendimo` oziroma trgatev v Vipavsko dolino.

Tokrat so bile osrednja tema pogovorov, ko smo se v zgodnjih jutranjih urah z izletniki Gorenjskega glasa peljali z Gorenjskega proti spodnji Vipavski dolini, gobe. Spomnila sem se, da sem res že na poti v Kranj - dan se je ravno prebujal, srečala nekoga na kolesu, v gumijastih škornjih, s košaro, večjo ob balance kolesa. Najverjetneje je bil namenjen v bližnji gozd. Toliko jih je, da jih med vikendi kar v koših ven nosijo, se je pošalil eden od izletnikov.

Obrazi na avtobusu so bili nekateri novi, nekatere na naših izletih redno srečujemo. Da je bil že lani z nami na trgatvi, je bil zagotovo le Ludvik Malovrh s Potoč pri Preddvoru. Jože Rožič s soprogo Marijo pa Maruša Sedminek in Stanko Marolt, Tržičani, so bili nasmejana družba, razpoloženi za pesem in šalo, pa tudi delavni, saj se je kasneje izkazalo, da so pri obiranju grozdja več kot odlični. Sedeminsedemdesetletna Marija Špik iz Kranja in tri leta mlajša Angelca Klemenčič iz Škofje Loke, sicer sestri, z dekliškim priimkom Rupar, doma pod Blegošem, sta se trgatve prav veselili. Vencelj Bajt s Čepulj se je do kosila ravno ogrel, odložil klobuk in se kasneje tudi zavrtel ob zvokih harmonike, Štajerka, danes že Kranjčanka Pavlina Bračko Rauter je poskrbela, da smo slišali kar nekaj opernih napevov. Irena Plesničar, prav tako iz Kranja, pa se je odločila, da bi šla z nami na izlet predvsem zaradi obiska vrtnarije Trajnice, kar je bila naša zadnja postojanka tokratnega izleta. Pa tudi trgatev jo je mikala. Vedoželjni in dobrovoljni Ireni jo je pred štirinajstimi leti zagodlo zdravje, vendar se gospa ne da.

Dan je bil lep, veter je malce pojenjal. Naš prvi postanek je bil v kraju Branik. Tu so nas znova pričakali Čebroni, kjer nam je gospodar Iztok razložil, kako trgatev izgleda; Danica in Valter sta pripravila obilno malico, ki sta jo pospremili tako rdeča kot bela kapljica, potem pa so se izletniki, oboroženi s škarjami in gajbicami, podali med brajde. Tokrat so obirali črno grozdje, vrste merlot. Z njimi je bil še sosed Bruno, pa Mitja Ipavec, če se ne motim, gre za mladeniča, ki je v bistvu priženjeni Čebron, na njegovi domačiji v Vitovljah pa smo se kasneje Glasovci ustavili še na kosilu in se nekaj minut stran peš povzpeli do vrtnarije. Na vratih so nas pozdravile buče velikanke, pogled na dolino pod nami je bil nekaj lepšega, pa tudi urejenost vrtnarije in neskončen izbor trajnic je pritegnil zanimanje naših izletnikov.

Lani so me na trgatvi bolj kot trta navdušile domače fige. Letos pa me je že takoj ob prihodu gospodar Iztok smeje presenetil, saj mi je mimogrede povedal, da so fige že nabrane in lepo spravljene v hladilniku, da se potem po koncu trgatve odpeljejo z menoj na Gorenjsko. Sem pa zato občudovala pestrost okolice in gospodinjin 'garkelj', kot bi rekli po domače. Paradižnik, paprika, ob straneh krasi ograjo kivi. Dva manjša nasada sončnic - bolj za okras, nekje v kotu manjši limonovec, na drugem koncu kar precej visoka palma.

Ipavčevi imajo poleg vinogradov in turistične kmetije tudi pravo kmetijo, na njihovo vino pa lahko naletite v Kranju, v vinski kleti Vitus, na Maistrovem trgu, kjer bodo letos 11. novembra imeli tudi malo martinovanje.