Škodljiva ambrozija

Pelinolistna ambrozija je na njivi trdovraten plevel, ki lahko močno zmanjša pridelek.

Kranj - Avgusta in septembra se v zraku poveča koncentracija cvetnega prahu pelinolistne ambrozije, ki ljudem, občutljivim na to, povzroča težave senenega nahoda. Za to ni kriva le ambrozija iz bližnje okolice, ampak lahko tudi cvetni prah, ki ga vetrovi oz. zračni tokovi zanesejo k nam z rastišč na Hrvaškem, Madžarskem ali iz drugih delov vzhodne Evrope. Čeprav jo je že v več državah srednje in vzhodne Evrope obvezno zatirati, se je ne da več izkoreniniti, možno pa je preprečevati njeno širjenje v predele, kjer še ni močno navzoča. Tudi v Sloveniji že tretjo rastno dobo velja odredba, ki imetnikom zemljišč nalaga izvajanje ukrepov. Kadar raste v manjših združbah v naseljih in v vrtovih, je najučinkovitejši ukrep puljenje celih rastlin, sicer pa večkratna košnja ali mulčenje, še preden cveti.

Ambrozija je nezahtevna rastlina, ki se hitro naseli na neporaščenih površinah, kot so nasuta zemljišča, trajne ali začasne deponije, degradirana območja in drenažni kanali. V Sloveniji se širi zlasti z vzhoda po brežinah cest, železnic in vodotokov, pri tem pa je treba zlasti paziti, da se ne zanese na kmetijska zemljišča, kjer je lahko trdovraten plevel, ki močno znižuje pridelke. Pri sedanji tehnologiji pridelave, ki stremi k čim manjši uporabi herbicidov, in še zlasti pri ekološkem kmetovanju lahko povzroči neobvladljive težave v posevkih, ki dolgo časa po setvi ne prekrijejo tal (okopavine, koruza, ozimna žita). Strokovne službe opozarjajo imetnike zemljišč, da jo začnejo odstranjevati takoj, ko jo opazijo na obronkih poljskih poti in brežin ali na posameznih njivah. Pridelovalci morajo zlasti paziti na to, da se jim ne razraste po spravilu pridelkov na krompiriščih in žitnih strniščih, saj njeno seme ostane v tleh dolga leta in lahko škoduje nadaljnji pridelavi.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / / 07:00

Putokazi po srebrnih sledeh

Leta 1984 so svojo glasbeno pot začeli Putokazi in redki so mislili, da bo njihova glasbena zgodba živela še danes. Takšna kontinuiteta delovanja ženske vokalne skupine je na hrvaški pop sceni redka,...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / / 07:00

Juha, žar in sladoled Slovencem najbolj dišijo

Inštitut Marketagent.com je s spletno raziskavo na vzorcu pesto aktivnih uporabnikov interneta v starosti med 20 in 59 leti proučeval, kakšno hrano imajo Slovenci najraje. Najljubša predjed Slove...

GG Plus / / 07:00

Matjaževa Štefka

Eni jo poimenujejo mleta pečenka, največ jo poznajo pod imenom pečenka Štefani, kranjskega kuharja Matjaža Erzarja pa smo ujeli ravno pri pripravi njegove "Štefke", kakor je smeje ljubkovalno poimenov...

GG Plus / / 07:00

Letos okušali vina vinarja Rodice

Že drugo leto zapored je skupina krvodajalcev z Gorenjskega (z Golnika) obiskala transfuzijsko postajo v Izoli in darovala kri. Prvič jih je bilo v skupini sedem, sedaj že več kot trideset. Tako...

Bled / / 07:00

Osemdeset let najimenitnejšega blejskega hotela

Domačinka Jula Molnar je leta 1919 kupila hotel Luisenbad in ga leta 1922 preimenovala v Toplice. Po prenovi je bil novi Grand hotel Toplice odprt leta 1931.

Zanimivosti / / 07:00

Anketa: Podružnične šole polne prednosti

Društvo učiteljev podružničnih šol je v Motniku konec tedna pripravilo strokovni posvet na temo Gibanje je jezik otrok, mi pa smo nekaj učiteljic vprašali, kakšne so prednosti in slabosti dela v teh m...