Škodljiva ambrozija

Pelinolistna ambrozija je na njivi trdovraten plevel, ki lahko močno zmanjša pridelek.

Kranj - Avgusta in septembra se v zraku poveča koncentracija cvetnega prahu pelinolistne ambrozije, ki ljudem, občutljivim na to, povzroča težave senenega nahoda. Za to ni kriva le ambrozija iz bližnje okolice, ampak lahko tudi cvetni prah, ki ga vetrovi oz. zračni tokovi zanesejo k nam z rastišč na Hrvaškem, Madžarskem ali iz drugih delov vzhodne Evrope. Čeprav jo je že v več državah srednje in vzhodne Evrope obvezno zatirati, se je ne da več izkoreniniti, možno pa je preprečevati njeno širjenje v predele, kjer še ni močno navzoča. Tudi v Sloveniji že tretjo rastno dobo velja odredba, ki imetnikom zemljišč nalaga izvajanje ukrepov. Kadar raste v manjših združbah v naseljih in v vrtovih, je najučinkovitejši ukrep puljenje celih rastlin, sicer pa večkratna košnja ali mulčenje, še preden cveti.

Ambrozija je nezahtevna rastlina, ki se hitro naseli na neporaščenih površinah, kot so nasuta zemljišča, trajne ali začasne deponije, degradirana območja in drenažni kanali. V Sloveniji se širi zlasti z vzhoda po brežinah cest, železnic in vodotokov, pri tem pa je treba zlasti paziti, da se ne zanese na kmetijska zemljišča, kjer je lahko trdovraten plevel, ki močno znižuje pridelke. Pri sedanji tehnologiji pridelave, ki stremi k čim manjši uporabi herbicidov, in še zlasti pri ekološkem kmetovanju lahko povzroči neobvladljive težave v posevkih, ki dolgo časa po setvi ne prekrijejo tal (okopavine, koruza, ozimna žita). Strokovne službe opozarjajo imetnike zemljišč, da jo začnejo odstranjevati takoj, ko jo opazijo na obronkih poljskih poti in brežin ali na posameznih njivah. Pridelovalci morajo zlasti paziti na to, da se jim ne razraste po spravilu pridelkov na krompiriščih in žitnih strniščih, saj njeno seme ostane v tleh dolga leta in lahko škoduje nadaljnji pridelavi.