Bližji ustavni večini

Predsednik državnega zbora Gregor Virant jeseni znova oživlja prizadevanja za ustavne spremembe, ki zadevajo referendum. Izredne seje državnega zbora, ki jo zahteva Pozitivna Slovenija zaradi nedavnih izjav Janeza Janše o katastrofalnem stanju slovenskih financ, pa ne bo sklical.

Potem ko so prejšnji konec tedna na ekonomsko-socialnem svetu predstavili dve najpomembnejši reformi, ki naj bi jih izpeljali že do konca leta, pokojninsko in reformo trga dela, se nadaljujejo prizadevanja za spremembo ustave. Predsednik državnega zbora Gregor Virant išče ustavno večino za spremembo referendumske zakonodaje. V razgreti poletni situaciji so namreč »ustavili konje«, si nabrali novih moči in sedaj je spet čas za razmislek. Z glasovi poslanskih skupin strank SD, DL, DeSUS, SLS in SDS ter samostojnih poslancev so že blizu cilju 60 glasov. Pozitivna Slovenija (PS) se od tega vprašanja distancira, glasov koalicijske NSi pa pobuda za spremembo referendumske zakonodaje še nima. Svoje podpise pogojuje z določilom, da bi kot vstopni pogoj za razpis referenduma veljalo 10 tisoč zbranih overjenih podpisov v tednu dni.

Izredne seje ne bo

Poslanska skupina PS je ta teden zahtevala sklic izredne seje parlamenta, na kateri naj bi se poslanci opredelili do nedavnih izjav predsednika vlade Janeza Janše o bližajočem se bankrotu državnih financ, če ne bodo takoj izvedene reforme pokojninske zakonodaje, trga dela in bančnega sistema. Državni zbor naj bi sprejel oceno o škodljivosti izjave, Janšo pa pozval k bolj zadržanemu nastopu, če pa tega ne obvlada, naj odstopi. V kabinetu predsednika vlade so se na zahtevo odzvali, da poznajo vzrok krize in da je zanjo kriva pozna in neustrezna reakcija Pahorjeve vlade nanjo, da se skriva pravo stanje, pa naj bi bili krivi vplivni posamezniki, ki so že drugič v tranziciji izropali banke. Ob tem še dodajajo, da je predsednik PS Zoran Janković pri tem izdatno sodeloval. S svojim komentarjem se je oglasil tudi slednji. Izredne seje pa predsednik državnega zbora Gregor Virant ne bo sklical, češ da ni v skladu s poslovnikom državnega zbora.

Kmalu pogajanja o reformah

Pokojninsko reformo in reformo trga dela, ki ju je pristojni minister Andrej Vizjak predstavil prejšnji teden, so na ekonomsko-socialnem svetu spoznali socialni partnerji, do njiju so se opredelili tudi v strankah. Pogajanja pa se bodo začela 19. septembra, saj ju tako sindikati kot delodajalci želijo dobro proučiti in dati svoje pripombe. Ker naj bi ju sprejeli že do konca leta, bodo pogajanja zelo intenzivna. Napovedujejo namreč, da se bodo sestajali dvakrat ali trikrat na teden. O pokojninski reformi, kjer bo ključni pogoj za upokojitev osnova 40 let delovne dobe, se bodo nemara lažje dogovorili, trša pogajanja pa pričakujejo na delovno-pravnem področju. Delodajalcem se zdijo rešitve preblage glede prožnosti trga dela, sindikatom pa ni všeč, da se z rešitvami glede občasnega dela pri stranskih vratih uvaja malo delo in da bo v prvem obdobju zaposlitve mogoče odpuščati delavce brez razloga.

Premier Janez Janša ta teden precej potuje. Bil je na Irskem, v Luksemburgu pa je pri tamkajšnjem premieru in vodji evropske skupine Jean-Claudu Junkerju dobil potrditev, da je stanje v Sloveniji resno in da naša država nima več veliko časa. Kljub temu pa Junker verjame v pravočasen sprejem potrebnih reform in v to, da Slovenija ne bo zaprosila za finančno pomoč. Reforme so po njegovem mnenju pomembne tako za Slovenijo samo kot za vse evro območje.

Varčevanje na več frontah

Varčevalni ukrepi v Sloveniji bodo še potrebni. Vlada pa varčuje tudi pri sebi. Izračunala je, da zgolj združevanje ministrstev na leto prinaša pol milijona prihranka. Varčevanje pa je doletelo tudi javni zavod RTV Slovenija. Znižanje RTV naročnine za desetino bo gospodinjstvom prineslo evro prihranka na mesec, na RTV Slovenija pa to odločitev problematizirajo, češ da bo zaradi izpada dohodka trpela produkcija. Manj bo specializiranih glasbenih oddaj, ukinili bodo glasbene festivale, škodo bi trpeli športni prenosi, prenosi maš in dobrodelnih prireditev, celo pravljice za lahko noč ... Svet RTV zato državnemu zboru predlaga, naj razmisli o odločitvi. In ko smo že pri medijih: ta teden so odstavili predsednika uprave časopisne hiše Delo Jurija Giacomellija, napovedane pa so še zamenjave urednikov.

Ideološki boj

Tudi ideološki boj ne pojenja. Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak je na proslavi na Bazovici, kjer so se poklonili štirim žrtvam fašističnega nasilja, doživela žvižge in negodovanje. Svet slovenskih organizacij v zamejstvu je to obsodil in primerjal s fašističnim psovanjem, ministričina stranka NSi pa je za incident obsodila partizanske praporščake, češ da so slovesnost izrabili za ideološki boj. Tudi na tej slovesnosti so jih zmotile zvezde na praporih. V soboto bo na Primorskem še ena proslava, tokrat ob 65-letnici vrnitve Primorske k matični domovini. Ali tudi tu lahko pričakujemo ideološke delitve?

Predsedniški kandidat, aktualni predsednik Danilo Türk je že vložil kandidaturo s 13 tisoč podpisi, ta teden pa dobil še podporo stranke DeSUS. Boruta Pahorja pa je podprla Državljanska lista.