(Še) ne bodo fakulteta

Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice se je na negativni sklep o preoblikovanju v fakulteto pritožila. "Obstajajo jasni dokazi, da visoka šola izpolnjuje vse pogoje za preoblikovanje v fakulteto," je prepričana dekanja.

Jesenice - Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice je že pred časom vložila vlogo za preoblikovanje v fakulteto. Kot je povedala dekanja doc. dr. Brigita Skela Savič, so 17. julija prejeli negativni sklep Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS). Na sklep so se pritožili, in sicer tako na sam postopek kot na vsebino sklepa. »Razočarani smo nad mnenjem recenzentov, saj niso upoštevali našega znanstveno-raziskovalnega dela, ta čas poteka sedemnajst raziskovalnih projektov, redno in dopolnilno imamo zaposlenih deset doktorjev znanosti, smo drugi največji zaposlovalec med samostojnimi visokošolskimi zavodi, smo mednarodno aktivni in pomembno prispevamo k razvoju zdravstvene nege v Sloveniji. Velika je tudi naša vpetost v okolje in vpetost v mednarodne raziskovalne in razvojne projekte,« je povedala dekanja. Kot je prepričana, obstajajo jasni dokazi, da šola izpolnjuje vse pogoje za preoblikovanje v fakulteto, zato upajo, da bodo na NAKVIS-u to tudi upoštevali – o pritožbi naj bi odločali 20. septembra. Sicer pa so na Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice za novo študijsko leto razpisali sedemdeset mest na prvi stopnji študija zdravstvene nege in sedanji podatki kažejo, da bodo zapolnili vsa razpisana mesta. Več težav je pri izrednem študiju, kjer so razpisali šestdeset mest, vpisanih je osemnajst študentov in še štirinajst prijavljenih po drugem prijavnem roku. Nekaj prostih mest jim tako še ostaja. A dekanja pri tem opozarja na sistemske težave: »Od leta 2006, ko smo ustanovili visoko šolo, do danes se je število vpisnih mest za izredni študij zdravstvene nege v državi povečalo kar za 205. Zato se pozna upad izrednih študentov, saj se ti lahko odločajo med osmimi šolami. Upad števila izrednih študentov se nam močno pozna tudi zaradi zakona o uravnoteženju javnih financ, saj delodajalci ne smejo več sklepati pogodb o izobraževanju z zaposlenimi.« Kot dodaja sogovornica, je s tem je ogrožena tudi finančna stabilnost visoke šole. Prav tako imajo težave s pridobitvijo koncesije za magistrski študij (tega izvajajo v Ljubljani). Zanjo so zaprosili že leta 2010, ministrstvo za zdravje je že dalo soglasje, medtem ko je pojasnilo ministrstva za visoko šolstvo oziroma novega »superministrstva«, da država nima denarja. »Moj predlog je, da država oceni, kako uspešni z vidika kazalnikov kakovosti so programi, ki imajo koncesijo. Drugostopenjski programi zdravstvene nege so zagotovo potrebni za zdravstveni sistem, to dokazujejo raziskave in študije OECD, Svetovne zdravstvene organizacije …,« je ob tem dejala doc. dr. Skela Savičeva. Sicer pa so po besedah dekanje vsi dosedanji diplomanti Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice (doslej jih je diplomiralo 42) dobili službo in delodajalci, denimo Splošna bolnišnica Jesenice in bolnišnica Golnik, izkazujejo velik interes po njihovi zaposlitvi. »Lahko rečem, da so v delovnem okolju naši diplomanti zelo cenjeni. Prav tako so prepoznavni tudi naši magistrski študenti s svojim raziskovalnim delom, ki ga objavljajo v strokovnih in znanstvenih revijah in na konferencah,« še poudarja dekanja.