Obsojeni Kordež takoj napovedal pritožbo

Nekdanje vodstvo Merkurja z Binetom Kordežem na čelu je bilo zaradi zlorabe položaja pri sporni prodaji trgovskega centra Primskovo obsojeno na zaporne in denarne kazni.

Ljubljana - »Verjetno sem najbolj primerna oseba, da se jo razglasi za glavnega krivca vseh stranpoti v Sloveniji. In če je pač tako, se proti temu boriti ne morem,« je bil v sredo prvi komentar nekdanjega prvega moža nakelskega Merkurja Bineta Kordeža po razglasitvi sodbe, s katero ga je senat ljubljanskega okrožnega sodišča zaradi zlorabe položaja in ponareditve listin pri sporni verižni prodaji trgovskega centra Primskovo obsodil na pet let zapora in mu naložil 39.504 evrov denarne kazni. »Kordež je bil pobudnik, iniciator in koordinator celotnega posla,« je poudaril predsednik sodnega senata Srečko Škerbec.

Zaporne in denarne kazni je prvostopenjsko sodišče določilo tudi soobtoženim: nekdanjemu članu uprave Merkurja Milanu Jelovčanu dve leti zapora in 19.943 evrov stranske kazni, nekdanji Merkurjevi finančnici Janji Krašovec in nekdanjemu direktorju Kograd Igema Otu Brglezu pa po leto in pol zapora ter 16.460 evrov stranske kazni. Pri večmilijonskem oškodovanju Merkurja je po mnenju sodišča sodelovalo tudi podjetje Kograd Igem, ki mora zato plačati sto tisoč evrov kazni. Kordež, Jelovčan, Krašovčeva in Brglez morajo Merkurju vrniti tudi dobrih devet milijonov evrov povzročene škode, zato je sodni senat tudi podaljšal začasno blokado Kordeževega premoženja. Poleg omenjenih je v isti zadevi pod obtožbo tudi nekdanja direktorica Merfina Marta Bertoncelj, ki pa po poškodbi okreva v jeseniški bolnišnici.

Sodni postopek bodo zato za Bertoncljevo končali kasneje.

Sodba v tem primeru še ni pravnomočna, saj je obramba že napovedala pritožbe. Po mnenju obrambe, ki se je ves čas pritoževala tudi nad potekom postopka in favoriziranjem tožilstva, je sodba napačna. »Po našem mnenju je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, zato se bomo pritožili in upam, da bomo na kakšni naslednji instanci imeli možnost pokazati dejansko stanje. To, kar se nas je obsodilo, da smo dobesedno ukradli deset milijonov evrov, definitivno ne drži. Za podjetje smo dali 400 milijonov evrov in normalno je, da si imamo pravico iz njega tudi kaj izplačati. Iz naslova našega prevzema je tudi država dobila več kot sto milijonov evrov. Razumem lahko jezo in srd tožilca zaradi situacije v Sloveniji, ne vem pa, če je zato potrebno kot primer uničiti nekaj ljudi, se iti lova na čarovnice,« je tako še dejal Kordež, ki ostaja optimist glede morebitnega uspeha pritožbe na višjem sodišču, saj upa, da bo resnica morda le prišla na dan. »Dejansko sem bil danes obsojen ravno zato, ker sem mogoče za razliko od drugih delal preveč pošteno in ker nisem mislil nase,« je dejal. Njegov zagovornik Janez Hočevar je pristavil, da je pričakoval oprostilno sodbo, čeprav je realist in ve, »kakšni pritiski so v današnji slovenski družbi in tudi vem, da posebna sodišča tudi hitro sodijo in primerno razsodijo«.

Sodnik Škerbec je ob razglasitvi sodbe zavrnil očitke obrambe, da je postopek vodil z »vratolomno hitrostjo«: »Zaradi blokade premoženja je že po zakonu treba delati posebno hitro, tako kot v pripornih zadevah. Očitka, da sodišča delamo prehitro, pa res še nisem nikoli slišal.« Po Škerbčevih besedah senat tudi ni čutil, kaj šele upošteval pritiska javnosti. »Takšna sodba ni bila na zahtevo javnosti, ampak ker smo ocenili, da je tako pravilno,« je razložil in poudaril, da je celotna sodba »pokrita« z listinsko dokumentacijo. »Gre za šolski primer, ko je policija zasegla vse pogodbe in vso korespondenco,« je dodal.

Po mnenju državnega tožilca Jožeta Kozine je najbolj pomembna sporočilnost sodbe, saj je treba državljanom povrniti zaupanje v pravno državo. Zato je po njegovem treba čim prej končati tudi ostale podobne sodne procese, sicer se bodo ti, ki so bili obsojeni na tem procesu, počutili kot žrtve: »Tega pa v pravni državi ne sme biti. Ena sodba ne pomeni nič.« Naj spomnimo, da je tožilec za Kordeža zahteval sedem let in pol zaporne kazni ter denarno kazen v višini 50 tisoč evrov. Za Jelovčana je tožilec sodišču predlagal dve leti zaporne kazni in plačilo 20 tisoč evrov, za Krašovčevo in Brgleza pa po leto dni zapora in 10 tisoč evrov denarne kazni. Za podjetje Kograd Igem predlagal 70 tisoč evrov kazni.

Sporni posel s trgovskim centrom Primskovo se je začel odvijati konec leta 2008, ko je Merkur pravico za nakup centra od Hypo Leasinga prenesel na Merfin. Ta je center odkupil za 8,7 milijona evrov in ga nekaj dni kasneje za devet milijonov evrov dražje preprodal družbi Kograd Igem, ta pa je kasneje trgovski center prodala nazaj Merkurju za slabih 18 milijonov evrov.