Reforma prihodnje leto

Vlada naj bi že v kratkem pripravila pokojninsko reformo, njena natančnejša določila pa še vedno niso znana. Sprejeli naj bi jo prihodnje leto.

Kranj - Sedaj tudi vlada Janeza Janše priznava, da je pokojninska reforma potrebna. Že spomladi je minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak napovedal spremembe v delovnopravni in pokojninski zakonodaji.

Glede prve so se že začela koalicijska usklajevanja, v kratkem jo bodo obravnavali socialni partnerji, o pokojninski reformi pa ta trenutek še ni veliko znanega. Ministrstvo napoveduje, da bi bila izhodišča reforma, kakršno je pripravilo ministrstvo Ivana Svetlika v prejšnji, Pahorjevi vladi, češ da je več rešitev dobrih, pozorneje pa bi se lotili vprašanj, ki so takrat razdvajala socialne partnerje. Cilj reforme bi bil enak: daljša delovna aktivnost prebivalstva, saj to terjajo demografska gibanja. Prebivalstvo se stara, podaljšuje se tudi doba prejemanja pokojnine, kar pokojninska blagajna zmore vse težje. Daljša delovna aktivnost pomeni dvig upokojitvene starosti, predlog je 65 let. Sedanja polna upokojitvena starost znaša 63 let za moške in 61 let za ženske, v resnici pa povprečna starost ob upokojitvi za moške pri nas znaša 61 let in 9 mesecev, za ženske pa 58 let in 8 mesecev. Povprečna delovna doba pa je lani znašala 32 let in 7 mesecev. Kot pravi minister Vizjak, bi prvi korak v pokojninski reformi zlasti omejil možnosti, da bi se ljudje upokojevali pred izpolnjeno polno delovno dobo, nato pa bi povečali tudi upokojitveno starost. Pahorjevi vladi enak predlog ni uspel, ker so temu ostro nasprotovali sindikati. Slednji se tudi sedaj bolj zavzemajo za to, da bi bilo merilo za upokojitev 40 let delovne dobe in ne višja upokojitvena starost, češ da številni (zlasti proizvodni delavci) niso zmožni delati do 65. leta. Po mnenju Dušana Semoliča iz največje sindikalne centrale morajo biti pogoji za upokojitev predvsem pravični, dosegljivi za največji krog ljudi. Delovna doba je tako lahko le eden od pogojev za upokojitev, saj številni (predvsem tisti, ki se pozno zaposlijo) ne bodo mogli doseči polne delovne dobe.

Kako bo z bonusi in malusi pri upokojevanju, se bo pri upokojitevi še upošteval čas študija in vojaščine ter skrb za otroke, o teh vprašanjih minister Vizjak v nedavnem pogovoru za časnik Finance še ni dal konkretnega odgovora. Kot enega od temeljev pokojninske reforme pa sedanja vlada navaja uvedbo osebnega pokojninskega računa. Na očitek, da bi s tem uničila sedanji sistem solidarnosti, sicer odgovarja, da bi šlo zgolj za informativni izračun, koliko kdo v svoji aktivni dobi vplača v pokojninsko blagajno in kolikšna pokojnina se mu na tej podlagi obeta. Vizjak še navaja, da nameravajo v pokojninski sistem vključiti tudi dodatno pokojninsko zavarovanje. Pokojninska reforma je pomembna tudi za upokojence, saj bi spremenila pravila o usklajevanju pokojnin.