Mnogi odtenki okre na enem mestu

Strašljiva legenda in poučna resnica

To, da je Roussillon ustanovil Raymond Avignonski, nam Slovencem najbrž ne pove kaj dosti, bolj zanimiva pa je legenda o njem. Gospod je bil navdušen lovec in je pogosto za več dni hodil v lov ter ženo puščal samo doma. Ta se je tako zapletla v ljubezensko razmerje z njegovim pažem. Raymond je ljubimcu odsekal glavo in dal ženi postreči s pokojnikovim srcem. Ta je bila zadovoljna s hrano, ko pa ji je mož povedal, da je pravkar pojedla srce svojega ljubimca, mu je odgovorila: »Gospod, postregli ste mi s tako dobrim mesom, da nikoli več nočem pokusiti nič drugega.« Potem je stekla iz dvorca in se vrgla z vrha pečine v globino. Njena kri je sprožila studenec, ki je nepretrgoma barval okoliško prst in tako ustvarjal najbolj slikovito pokrajino v Provansi. Precej kruto, kot se za starodavne legende kajpak spodobi, mar ne.

Seveda je zgodba o nastanku okre povsem drugačna. Spoznavali smo jo v eni nekdanjih tovarn, kjer so iz rude pridobivali barvila, kjer je danes sicer Conservatorie des Ochres et Pigment Appliques. V tem konservatoriju okre in muzeju hkrati poleg predstavljene velike zbirke naravnih barvnih pigmentov izvemo vse o geološkem nastanku tega čuda narave ter o postopku predelave, od ločevanja zemlje od kamnine do transporta barve v svet. Poleg tega dandanes tu potekajo tudi izobraževanja, predavanja in likovne delavnice na temo okre. Muzej je večinoma »podprt« z angleškimi zapisi, kar v Franciji sicer ni ravno pravilo, posebej zanimiv pa je zunanji del z velikimi bazeni, ki so povezani z nekakšnimi pol metra širokimi betonskimi žlebovi. Ko je voda iz zgornjega odtekla v spodaj ležeči bazen in se še zadnja vlaga izsušila, je na dnu ostala usedlina … Škoda, ker zadeva ne obratuje več. Prav zanimivo bi bilo videti.

Industrija pridobivanja okre se je v Roussillonu začela razvijati konec 18. stoletja in je najbolj cvetela tja do leta 1930. V kamnolomih je več kot sto petdeset let delo imelo na tisoče ljudi. A svetovni trg je bil neusmiljen, zato so počasi začeli opuščati kamnolome in z njimi tudi proizvodnjo, zadnjih petdeset let jo pridobivajo le še v zanemarljivih količinah. Zgolj za sladokusce, bi lahko rekli. Izkopavanje okre je danes sicer prepovedano, sprehod po nekdanjih kamnolomih pa prava paša za oči.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Izleti GG / sreda, 20. maj 2020 / 15:34

Glavno mesto Portugalske: Lizbona

Popotniki so v pristanišče v Lizboni zapluli v zgodnjih jutranjih urah. Križarka je ostala v pristanišču vse do naslednjega dne – do popoldne, zato so potniki lahko doživeli Lizbono tudi ponoči, za...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / nedelja, 15. november 2009 / 07:00

Tudi avtoprevozniki čakajo na plačila

Ljubljana - Slovenski avtoprevozniki opravijo približno štirideset odstotkov prevozov med tretjimi državami za tuje naročnike, večinoma – šestdeset odstotkov - pa gre za prevoze...

Kranj / nedelja, 15. november 2009 / 07:00

V Kranju za preglednejšo ponudbo

Kranj - Mestna občina Kranj je zemljiškoknjižna lastnica Toplarne Planina, zato bodoče lastnike (lastnike stanovanj na Planini) opozarja na nepregledno ponudbo Elektra Gorenjske...

Kranjska Gora / nedelja, 15. november 2009 / 07:00

Evropski milijoni dvema gorenjskima projektoma

V Škofji Loki so se ta teden razveselili odločbe, ki jo je za evropsko financiranje enega njihovih projektov izdala služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Drugi projekt odobren za...

Prosti čas / nedelja, 15. november 2009 / 07:00

The best of Ceca

Svetlana Ražnatović - Ceca tokrat prihaja v Ljubljano v sklopu svoje turneje The Best of Ceca - Najboljše od Cece konec novembra.

GG Plus / nedelja, 15. november 2009 / 07:00

Sporazum

Veliko je odzivov na sporazum o mejni arbitraži, ki sta ga minuli torek v Stockholmu podpisala »veleizdajalca« Borut Pahor in Jadranka Kosor. Še najbolj mi je bil všeč komentar, ki ga je ob tem i...