Osamljen razglednik

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 3. september 2012 / 06:00

Kozji vrh (1628 m) - Vzpon na enega izmed vrhov Jezerske planinske poti, ki ni romarska pot. Redko obiskan vrh, kjer najdemo mir in tišino. Primeren vzpon tudi za vroče poletje, saj pot poteka po severni strani v senci.

Dolina Kokre in Jezersko ponujata ogromno izhodišč za prijetne planinske ture različne zahtevnosti. Mi se bomo danes odpravili na Kozji vrh, ki, roko na srce, ni ravno obljuden kucelj. Pri gostilni Kanonir v zaselku Podlog nas prvi kažipot usmeri levo za gostilno, na ozko asfaltirano pot. Na vseh razcepih se držimo leve poti. Avto pustimo na majhnem parkirišču na mestu, kjer se ostro levo usmeri gozdna cesta proti planini Robce. Vožnja je naprej prepovedana, saj je cesta namenjena le gospodarjenju z lesom. Torej pot pod noge.

Do planine Robce se cesta do prvega ovinka strmo vzpne, nato se zlagoma vzpenja po pobočju Macesnovca (1042 m) približno pol ure.

Na Robcah se v poletni sezoni pasejo govedo in ovce, celo en hud oven, od tod pa se tudi odpre razgled na Veliki vrh in Kočno. Planina je lepo vzdrževana, tam stoji hišica, okrog pa je precej lip. Nekdaj je baje tod bila kmetija in ko se je k hiši primožila nevesta, so posadili lipo.

Na začetku planine je razcep, kjer zavijemo desno in sledimo ožjemu in strmemu kolovozu, ki se hitro dviguje. Na ostrem ovinku zavijemo levo in še naprej sledimo kolovozu. Kolovoz postaja vse ožji, dokler od njega ne ostane le še ozka stezica, ki se precej hitro vzpenja. Mestoma strma pot preči, mislim, da pet od hudournikov razritih grap, kjer moramo biti zelo previdni. Sploh zadnji dve grapi sta polni kamenja, zemlje in tudi kakšno podrto drevo nas bo oviralo na poti. Ves čas hodimo skozi listnat gozd, v senci, le občasno, ko se gozd razredči, se nam odpre pogled na greben sosednjega Stegovnika ter na travnata pobočja Velikega in Malega Javornika.

Pot nas najprej pripelje do Turnov (1432 m) na zahodnem grebenu Kozjega vrha. V bližini Trunov se pred nami pojavi prepadna severna stena Kozjega vrha. Steza pelje tik pod njo do Turnov, nato pa zavije levo in se začne vzpenjati hitro in strmo po gozdu. Markacije nas vodijo skozi gost gozd, dokler nas ne pripeljejo do prepadnega severozahodnega grebena, od koder se odpre odličen razgled na vzhodni greben Košute.

Pot proti vrhu je speljana tik ob skalnem robu. Zadnji del vzpona je strm, nekaj je tudi skal in morda si bomo pomagali celo z rokami. Kakšnih petdeset metrov pod vrhom se ob velikanski markaciji KV desno odcepi položna steza. Po približno petdesetih dolžinskih metrih zavijemo naravnost, strmo navzgor, čez fenomenalne drevesne korenine na greben. Sledi le še sprehod po travniškem pomolu, na koncu katerega je ogromen možic s skrinjico, vpisno knjigo in žigom. Vrh nas nagradi s izjemnim razgledom: severno je greben Košute, zahodno je Stegovnik, proti vzhodu pa Kočna, Kalški greben, Zvoh, Krvavec, jugozahodno pa povsem drugačna perspektiva Storžiča z grebenom Bašeljskega vrha, Malega Grintavca, Srednjega vrha in Cjanovce.

Z vrha sestopimo po poti vzpona. Previdno v delu tik pod vrhom, kjer so skale prepletene s koreninami in zemljo. Po dežju je vzpon precej nevaren za zdrs. Ko se vrnemo do sedla pod Turni, lahko še splezamo na enega od njih, sploh če je lep dan z lepim razgledom; sicer pa nadaljujemo pot sestopa po smeri vzpona. Previdno predvsem pri prečenju grap, ker hitro lahko pride do neljubega zdrsa.

Nadmorska višina: 1628 m

Višinska razlika: 880 m

Trajanje: 4 ure

Zahtevnost: 4 zvezdice