Kultura oživlja lepensko šolo
Zaradi vedno manjšega števila šolarjev in varčevanja je koroška deželna šolska oblast pred leti zaprla tudi ljudsko šolo v Lepeni/Leppen pri Železni Kapli. Tudi ta kapelska grapa v vzhodnem delu Karavank je zadnjih dvajset let postajala vedno bolj prazna. Predvsem mladi so odhajali drugam, v večje kraje, kjer je bilo zanje več kruha. Dolina, kjer so se rodili pomembni koroški Slovenci, na primer Valentin Polanšek, Florijan Lipuš in Maja Haderlap, je kljub temu ostala živa in zavedno slovenska, v opuščeno šolo pa se je začelo vračati življenje.
Po zaslugi Slovenskega prosvetnega društva Zarja Železna Kapla in njegovega predsednika Willija Ošine je bilo ustanovljeno Društvo lepenska šola, ki načrtuje v opuščeni šoli številne dejavnosti. Prvo dejanje se je zgodilo konec junija, ko so v šoli izvedli gledališki projekt Quo vadis. Predstava je bila dobro obiskana in jo bodo ponovili 3. in 4. oktobra v Mladinskem domu v Celovcu.
»Začeli bomo izvajati gledališko šolo, v katero bomo vključili mlade iz Lepene in iz drugih krajev kapelske občine ter iz sosednjega območja na slovenski strani,« je o načrtih za lepensko šolo povedal Willi Ošina. »Razpis za sodelovanje bomo objavili tako na koroški kot na slovenski strani. Računam, da se bo okrog trideset mladih od šestega do 18. leta pod vodstvom mentorjev iz Koroške in Slovenije seznanjalo s skrivnostmi režije, scenografije, govora, glasbe, koreografije in maske, skratka z vsem, kar potrebuje gledališče. Z zagotavljanjem udeležbe ne pričakujem večjih težav. Ob gledališču pa v Lepeni načrtujemo tudi razna izobraževanja, jezikovne tečaje, predavanja, delavnice in podobno. Že sedaj nas kličejo iz raznih društev, da bi radi delovali v Lepeni, ki je znana tudi po izrednem, neokrnjenem naravnem okolju,« je povedal Willi Ošina.
Dolina Lepena se začenja pred Železno Kaplo, če pridemo z Jezerskega vrha, kjer za mostom cesta zavije desno. Pot je dobro označena. Vožnja po dolini skozi naselja Lepena, Koprivna/Koprein Sonnseite in Podpeca/Koprein Petzen v osrčje Pece je prijetna. Nad Podpeco je Muzej Peršman, edini partizanski muzej v Avstriji, nekaj kilometrov dlje pa je prelaz Luže/Luscha z znamenito Sadounikovo cerkvico miru, kjer se cesta spusti do Globasnice v Podjuni.