Willi Ošina, pobudnik oživitve opuščene šole v Lepeni

Kultura oživlja lepensko šolo

Zaradi vedno manjšega števila šolarjev in varčevanja je koroška deželna šolska oblast pred leti zaprla tudi ljudsko šolo v Lepeni/Leppen pri Železni Kapli. Tudi ta kapelska grapa v vzhodnem delu Karavank je zadnjih dvajset let postajala vedno bolj prazna. Predvsem mladi so odhajali drugam, v večje kraje, kjer je bilo zanje več kruha. Dolina, kjer so se rodili pomembni koroški Slovenci, na primer Valentin Polanšek, Florijan Lipuš in Maja Haderlap, je kljub temu ostala živa in zavedno slovenska, v opuščeno šolo pa se je začelo vračati življenje.

Po zaslugi Slovenskega prosvetnega društva Zarja Železna Kapla in njegovega predsednika Willija Ošine je bilo ustanovljeno Društvo lepenska šola, ki načrtuje v opuščeni šoli številne dejavnosti. Prvo dejanje se je zgodilo konec junija, ko so v šoli izvedli gledališki projekt Quo vadis. Predstava je bila dobro obiskana in jo bodo ponovili 3. in 4. oktobra v Mladinskem domu v Celovcu.

»Začeli bomo izvajati gledališko šolo, v katero bomo vključili mlade iz Lepene in iz drugih krajev kapelske občine ter iz sosednjega območja na slovenski strani,« je o načrtih za lepensko šolo povedal Willi Ošina. »Razpis za sodelovanje bomo objavili tako na koroški kot na slovenski strani. Računam, da se bo okrog trideset mladih od šestega do 18. leta pod vodstvom mentorjev iz Koroške in Slovenije seznanjalo s skrivnostmi režije, scenografije, govora, glasbe, koreografije in maske, skratka z vsem, kar potrebuje gledališče. Z zagotavljanjem udeležbe ne pričakujem večjih težav. Ob gledališču pa v Lepeni načrtujemo tudi razna izobraževanja, jezikovne tečaje, predavanja, delavnice in podobno. Že sedaj nas kličejo iz raznih društev, da bi radi delovali v Lepeni, ki je znana tudi po izrednem, neokrnjenem naravnem okolju,« je povedal Willi Ošina.

Dolina Lepena se začenja pred Železno Kaplo, če pridemo z Jezerskega vrha, kjer za mostom cesta zavije desno. Pot je dobro označena. Vožnja po dolini skozi naselja Lepena, Koprivna/Koprein Sonnseite in Podpeca/Koprein Petzen v osrčje Pece je prijetna. Nad Podpeco je Muzej Peršman, edini partizanski muzej v Avstriji, nekaj kilometrov dlje pa je prelaz Luže/Luscha z znamenito Sadounikovo cerkvico miru, kjer se cesta spusti do Globasnice v Podjuni.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / ponedeljek, 21. junij 2021 / 14:09

Mravlje

Občutna otoplitev v zadnjih dneh pri mladih po duši vzbuja upanje na dolgo, vroče poletje, polno avantur, predramile pa so se tudi nam tako znane žuželke – mravlje. Sicer koristne v naravi nas v hi...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 17. januar 2011 / 07:00

Vsebnost dioksina pod dovoljeno mejo

Ljubljana - V veterinarski upravi so se zaradi prehranske afere z dioksinom v Nemčiji odločili za preiskavo vzorcev izdelkov iz jajc, perutninskega mesa in pripravkov iz perutnin...

Gospodarstvo / ponedeljek, 17. januar 2011 / 07:00

Anketa: Garancije morajo ostati

V preteklih dneh je bilo veliko govora o tem, da naj bi ukinili obvezno garancijo za tehnične izdelke. Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je nato dejala, da novela zakona o varstvu potrošnikov obv...

Kultura / ponedeljek, 17. januar 2011 / 07:00

Ščepec iskrivosti, dobra volja ...

Pri založbi Ekslibris je izšla nova knjiga za otroke Borovničja princeska avtorice Milene Miklavčič. Pred izidom tudi knjiga kratkih zgodb z naslovom Ženske.

Humor / ponedeljek, 17. januar 2011 / 07:00

Elektrika, da se reče

Srebrno priznanje za poslovno odličnost so prejeli tudi v podjetju Elektro Gorenjska. Menda je njihova elektrika najbolj kakovostna daleč naokoli.

Kronika / ponedeljek, 17. januar 2011 / 07:00

Očitkov tožilstva vedno manj

Kranjsko tožilstvo je iz obtožnice zoper nekdanjega dekana kranjske fakultete za organizacijske vede Jožeta Florjančiča in njegove nekdanje sodelavce vnovič umaknilo del obtožb.