Divji kostanj porjavel

Listna sušica in listni zavrtač sta divji kostanj predčasno obarvala v jesenske barve.

Kranj - Večina divjih kostanjev se je letos zelo zgodaj odela v jesenske barve. Pojav ne naznanja zgodnje zime, ampak je posledica delovanja glivične bolezni - listne sušice in molja - listnega zavrtača oz. kostanjevega zavitkarja.

Kot ob tem pojasnjujejo na zavodu za gozdove, se je listna sušica prvič pojavila v Evropi 1950. leta, odtlej pa se širi in se v različnem obsegu pojavlja vsako leto, kar je odvisno predvsem od klimatskih razmer. Gliva prezimuje v odpadlem listju, spomladi pa se razvijejo trosi, ki okužijo mlade liste. Okoli mest okužbe postanejo listi v juliju in avgustu rdečkasto rjavi, v primeru močne okužbe pa list ovene, se zvije navzgor in odpade. Listni zavrtač se je v Sloveniji prvič pojavil 1995. leta. Njegov razvojni ciklus je vezan izključno na divji kostanj. Ličinke med prehranjevanjem uničujejo listno tkivo, posledice so svetle pege na listih, ki ob močnem napadu povzročajo predčasno venenje in odpadanje listov.

Listna sušica in listni zavrtač sta nevarna predvsem za mlada drevesa, starejšim drevesom pa zmanjšujeta estetsko vrednost in prirastek. Napadena drevesa ali deli dreves, ki poleti predčasno odvržejo listje, včasih septembra znova odženejo liste in začnejo cveteti.