Občine ob denar za razvoj turizma

Župani turističnih občin na Gorenjskem se ne strinjajo s predlagano spremembo zakona o spodbujanju razvoja turizma, ki odpravlja plačevanje pavšalne turistične takse za lastnike počitniških stanovanj.

Bled, Bohinj, Kranjska Gora - »Ukinitev te takse je čisti nesmisel, saj gre tu za zares minimalen prispevek vseh, ki so prijavljeni drugje, na Bledu pa sami ali njihovi družinski člani in prijatelji, pa še kdo, koristijo vse ugodnosti, za katere običajni turisti prispevajo evro na dan,« je do novele zakona o spodbujanju razvoja turizma kritičen blejski župan Janez Fajfar. Tudi župan Bohinja Franc Kramar je poudaril, da so počitniška stanovanja luksuz, zato je prav, da lastniki kaj prispevajo tudi v občinski proračun. »Čeprav lastniki počitniških stanovanj uživajo enake privilegije kot drugi občani, pa bistveno manj prispevajo v občinski proračun.« Z njima se strinja kranjskogorski župan Jure Žerjav, ki je ob tem poudaril, da gre za strogo namenski prihodek, ki ga porabijo za gradnjo turistične infrastrukture.

V občini Bled je okrog 320 stanovanj in hiš, za katere lastniki plačujejo pavšalno turistično takso, ki v povprečju znaša 110 evrov na leto. Na leto tako zberejo približno 35 tisoč evrov, ki jih tako kot takso, zbrano z nočninami, to je skoraj šeststo tisoč evrov, namenijo za pospeševanje turizma v občini.

»Pavšalna turistična taksa je med redkimi izvirnimi dohodki občine in še te kljub vse večjim potrebam država želi ukiniti,« razočarano ugotavlja župan Janez Fajfar, ki obenem pravi, da se le redki lastniki pritožujejo nad to takso, saj se zavedajo, da tako lahko nekaj prispevajo k vzdrževanju turističnega bisera, kot je Bled. Za primerjavo je še navedel, da lastniki turističnih objektov ob Vrbskem jezeru na Koroškem na leto za pavšal odštejejo 750 evrov. Zato je še bolj žalostno, pravi Jure Žerjav, da so v obrazložitvi novele zakona navedli, da podobne takse ne poznajo v nobeni drugi državi. Bohinjski župan Franc Kramar pa ob tem dodaja, da je pri ukinjanju pavšalne turistične takse neumestno tudi sklicevanje na to, da so bile zoper njo že vložene pobude za presojo ustavnosti. Prepričan je, da bi bilo treba najprej počakati na odločitev sodišča, preden spreminjajo zakon. »Ta taksa je vse, kar lastniki prispevajo kraju. V povprečju plačajo 140 evrov na leto in tako uživajo vse prednosti, ki jih imajo tudi drugi gostje Bohinja. Imajo recimo možnost nakupa parkirnih nalepk, koriščenja tekaških prog, obiskovanja prireditev in še vrsto drugih ugodnosti.« Na leto s takso zberejo približno 150 tisoč evrov, zato bi bili z ukinitvijo te takse turistični programi precej okrnjeni, je še dodal Kramar.

Podoben znesek kot v Bohinju s pavšalno turistično takso zberejo v Kranjski Gori. »S tem denarjem smo recimo sofinancirali zasneževanje na poligonu Podkoren, gradnjo športnih igrišč in ureditev dela kolesarske poti med Ratečami in državno mejo,« je pojasnil Žerjav in dodal, da posamezni lastniki počitniških stanovanj za plačilo takse odštejejo od 73 do 186 evrov na leto. Opozoril je še, da zakon spodbuja oddajanje počitniških stanovanj na črno, s čimer škodijo manjšim ponudnikom sob, občino pa prikrajšajo za sredstva za razvoj.