"Mrzlica"

Besedilo: Jelko Kacin, ALDE/LDS
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 27. avgust 2012 / 06:00

Letošnje poletje razsaja mišja mrzlica. Zdi se, da so posledice bolezni, ki hudo redči populacijo miši, očitne, čeprav bolezen že popušča. Visoke temperature pa še slabšajo razmere za delo in ogrožajo življenje, zlasti starejših.

Posebne vrste mrzlica razsaja v slovenski politiki. Mislim na »zlato mrzlico«, povezano z zlatim pravilom. Vladajoči nas prepričujejo, da bo brez vpisa zlatega pravila v slovensko ustavo Slovenija propadla, zato obtožujejo nevladajoče stranke tako rekoč kar sabotaže. Opozicija se na obtožbe, na poskuse diskvalifikacije in zmerjanja odziva s pozivi, naj že končno pripravijo, sprejmejo in v gospodarski praksi uveljavijo rešitve in popravke, ki bodo »prijeli«. Neusklajeni nastopi predsednika vlade in posameznih ministrov še dodatno segrevajo pregreto politično ozračje. Sindikatom se od nasprotujočih si sporočil kar »meša«, med ljudmi pa se širi apatija, češ da ne prvi in ne drugi ne vedo, kaj delajo, ne poznajo rešitev ali poti naprej.

Konec tedna, ko bo konec najbolj poletnega in najbolj dopustniškega meseca, nam meteorologi vendarle napovedujejo nekaj dežja in ohladitve. Dež naj bi malo namočil presušeno zemljo, ozračje naj bi se ohladilo za kakih 10 stopinj Celzija. Še vedno bo vroče, tam blizu 30 stopinj. Ne vem, ali bo dovolj, da bi ohladili še pregrete glave nekaterih politikov, a ohladitev so v politiki zelo potrebni. Prav je, da so šli na dopust.

Kar nekaj časa sem med dopustom prebil na hrvaških otokih in opazoval divjanje požarov, zlasti pa napore in nemoč gasilcev ob močnem vetru, ko ogenj preskakuje in se širi kot za šalo. K sreči človeških žrtev ni bilo, tudi premoženje ljudi so večinoma ubranili. Tragično pa je, da so se požari v veliki večini primerov pojavili zaradi malomarnosti ljudi, neprevidnosti, žal pa tudi objestnosti. Od zlobe in maščevanja do »piromanstva« je le majhen korak za posameznika. A to je strahoten izziv in težko breme za družbo, ki povzroči strahotne, nečloveške napore gasilcev. Stroškov hote ne omenjam. Zdi se, da imajo edini »korist« od tega samouničevanja mediji, ki lahko vsako informativno oddajo začnejo s poročili s požarišč, od koder poročajo o širjenju požarov in novem ogrožanju. Najbolj pogosto izrečeni pojem, ki ga novinarji poskušajo izsiliti od prič, je PANIKA! In tako iz dneva v dan, ponoči do novega jutra.

Je pri nas kaj drugače? V politiki nam pregrete in neodgovorne glave s konkretnimi imeni in priimki še kar podžigajo strasti, zastrupljajo in onemogočajo odgovoren in vključevalen pristop. V takih razmerah je treba ljudem pomagati, jih pomiriti, pokazati pot naprej in dokazati, da smo pred izzivi odgovorni in bolj enotni. Takih sporočil ni oz. jih je absolutno premalo. Zelo jih pogrešam. Čas bi že bil, da bi taka nepotrebno »požigalniška« sporočila avtorji ali »trobila« zadržali na notranji strani ust. Podžiganje ne more koristiti več nikomur, nobeni strani, ne levi ne desni, družbi in gospodarstvu pa še najmanj!

Treba je ohladiti glave, mrzlice in histerije je bilo dovolj. Zgodovina uči, da je vsaki zlati mrzlici sledilo razočaranje, zaton, propad, praznina in žalostne človeške usode. Tega nam ni treba, tok dogodkov lahko spremenimo.