Od cesarstva do evra

V Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je v poletnih mesecih na ogled razstava bankovcev, ki so bili v zadnjih sto in več letih v obtoku na območju Slovenije in še kje.

V Muzejskem društvu Žiga Zois Bohinj svojo dejavnost vsako leto oplemenitijo z eno do dvema razstavama. Kar nekaj članov v društvu je zbirateljev, med njimi tudi Mišo Serajnik in Leopold Selan, ki sta za tokratno razstavo združila moči, saj skupaj predstavljata svoji zbirki bankovcev, ki so bili oziroma so v uporabi predvsem na ozemlju današnje Slovenije pa tudi zunaj nje. »V dvoje je delo lažje, v nadziranju drugega zbiratelj hitreje prepozna morebitne napake, na katere pri svoji zbirateljski vnemi pozablja, v medsebojnem sodelovanju pa se tudi krešejo ideje o postavitvi …,« je povedal Mišo Serajnik in dodal, da podobne razstave bankovcev razstavljavci običajno omejujejo s prikazom od tolarja do evra, »midva pa sva se odločila pokazati bankovce od cesarske Avstrije do današnjega evra.«

Tako razstava prikazuje praktično ves denar tega obdobja z izjemo nekaj bankovcev iz časa Avstro-Ogrske, ki tokrat izostajajo zaradi prostorske omejitve na panojih. Serajnik je še posebej ponosen na bankovec iz časa kraljevine SHS, na katerem je upodobljen sv. Jurij. Prav ta je kasneje vsem bankovcem za tisoč apoenov dal ime jur. Podobno se je ime prijelo tudi bankovcev, kot so na primer kovač, lokomotiva, lepa Brena … »Najtežje je zbrati bankovce iz obdobja 2. svetovne vojne, še posebno izdaje Denarnega zavoda Slovenije. Iz tega obdobja so še posebej zanimivi bankovci, ki so bili leta 1944 natisnjeni s pomočjo lesorezov iz hruškovega lesa. Natisnili so jih v partizanski tiskarni Triglav na Goteniškem Snežniku,« razloži Mišo Serajnik in doda, da so kovinske originale Nemci našli in uničili v ofenzivi. To je bil prvi samostojni denar v okupirani Evropi. Kot je še povedal, je bilo zaradi majhnih naklad težko zaključiti tudi zbirko tako imenovanih Rupnikovih lir in lir Svobodnega tržaškega ozemlja.

Na razstavi avtorja bankovce po obdobjih nastanka in uporabe predstavljata na samostojnih panojih, med redkejšimi pa je zagotovo tudi poseben pomožni denar za vojake Wehrmachta, namreč šiling za vojake na avstrijskem ozemlju, prav tako pa je prava redkost bankovec, ki so ga uporabljali izključno v nemških taboriščih.

Razstavo sta avtorja zaokrožila z idejnimi primerki slovenskega denarja, vse do tolarjev z vsemi različicami pretiskov in hologrami, konča pa se z bankovcem za 20 evrov s serijsko oznako H, kar ga opredeljuje kot slovenskega. »In še nekaj, za šalo sva dodala še idejni osnutek bohinjskih bankovcev,« dodaja Mišo Serajnik, ob Leopoldu Selanu soavtor razstave, ki bo na ogled še do konca septembra.