Tudi do 15.800 vozil dnevno

Poletje na gorenjski avtocesti so zaznamovale tudi več kot deset kilometrov dolge kolone vozil pred predorom Karavanke. Ob bolj obremenjenih dnevih so našteli več kot petnajst tisoč vozil.

Jesenice – V zadnjih tednih julija in v začetku avgusta so se na gorenjski avtocesti pred cestninsko postajo Karavanke nabirale večkilometrske kolone vozil. V najbolj obremenjenih dnevih so bile dolge od osemnajst do dvajset kilometrov, segale so skoraj do Radovljice. Predvsem tuji vozniki so zato bolj ali manj posrečeno iskali obvoze prek prelaza Korensko sedlo ali prek Rateč, nekateri pa so se po informacijah domačinov iz Zgornjesavske doline tudi izgubili na lokalnih cestah.

Po besedah tiskovnega predstavnika družbe za avtoceste (Dars) Marjana Kolerja so glede na podatke sodelavcev s cestninske postaje Karavanke letos zabeležili okoli sedem odstotkov več prometa kot v istem obdobju lani. Ob najbolj obremenjenih dnevih se je skozi predor zapeljalo tudi do 15.800 vozil. Do zastojev je največkrat prišlo zaradi okvar ali nesreč vozil v predoru in zmanjšanja omejitve hitrosti.

Promet po gorenjski avtocesti se sicer glede na podatke števcev prometa direkcije za ceste že več let povečuje. Tako se je od leta 2008 do konca leta 2011, ko je bila gorenjska avtocesta dokončana, povprečno dnevno število vozil zvišalo za skoraj tisoč, s 6681 na 7602. Podatki za letos še niso doseg­ljivi. V javnosti so se pojavila tudi ugibanja, ali se je z dokončanjem gorenjskega avtocestnega kraka del prometa, ki je potekal prek Šentilja oziroma v t. i. Pyhrnski smeri, preusmeril na gorenjsko avtocesto. V Darsu ob tem pojasnjujejo, da promet narašča tudi na tem odseku, kar dokazujejo podatki s ces­tninske postaje Pesnica.

V predoru Karavanke predvidoma do 20. septembra ne načrtujejo nobenih vzdrževalnih del, ravno tako niso seznanjeni z načrti za morebitna vzdrževalna dela s strani avstrijske avtoces­tne družbe Asfinag. Druga cev predora naj bi bila po zad­njih informacijah zgrajena predvidoma do leta 2019, stala pa naj bi 235 milijonov evrov. S tem se bo povečala pretočnost predora pa tudi varnost.