Poletje so predvsem ob koncih tedna zaznamovale večkilometrske kolone vozil pred predorom Karavanke v smeri Avstrije.

Tudi do 15.800 vozil dnevno

Poletje na gorenjski avtocesti so zaznamovale tudi več kot deset kilometrov dolge kolone vozil pred predorom Karavanke. Ob bolj obremenjenih dnevih so našteli več kot petnajst tisoč vozil.

Jesenice – V zadnjih tednih julija in v začetku avgusta so se na gorenjski avtocesti pred cestninsko postajo Karavanke nabirale večkilometrske kolone vozil. V najbolj obremenjenih dnevih so bile dolge od osemnajst do dvajset kilometrov, segale so skoraj do Radovljice. Predvsem tuji vozniki so zato bolj ali manj posrečeno iskali obvoze prek prelaza Korensko sedlo ali prek Rateč, nekateri pa so se po informacijah domačinov iz Zgornjesavske doline tudi izgubili na lokalnih cestah.

Po besedah tiskovnega predstavnika družbe za avtoceste (Dars) Marjana Kolerja so glede na podatke sodelavcev s cestninske postaje Karavanke letos zabeležili okoli sedem odstotkov več prometa kot v istem obdobju lani. Ob najbolj obremenjenih dnevih se je skozi predor zapeljalo tudi do 15.800 vozil. Do zastojev je največkrat prišlo zaradi okvar ali nesreč vozil v predoru in zmanjšanja omejitve hitrosti.

Promet po gorenjski avtocesti se sicer glede na podatke števcev prometa direkcije za ceste že več let povečuje. Tako se je od leta 2008 do konca leta 2011, ko je bila gorenjska avtocesta dokončana, povprečno dnevno število vozil zvišalo za skoraj tisoč, s 6681 na 7602. Podatki za letos še niso doseg­ljivi. V javnosti so se pojavila tudi ugibanja, ali se je z dokončanjem gorenjskega avtocestnega kraka del prometa, ki je potekal prek Šentilja oziroma v t. i. Pyhrnski smeri, preusmeril na gorenjsko avtocesto. V Darsu ob tem pojasnjujejo, da promet narašča tudi na tem odseku, kar dokazujejo podatki s ces­tninske postaje Pesnica.

V predoru Karavanke predvidoma do 20. septembra ne načrtujejo nobenih vzdrževalnih del, ravno tako niso seznanjeni z načrti za morebitna vzdrževalna dela s strani avstrijske avtoces­tne družbe Asfinag. Druga cev predora naj bi bila po zad­njih informacijah zgrajena predvidoma do leta 2019, stala pa naj bi 235 milijonov evrov. S tem se bo povečala pretočnost predora pa tudi varnost.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / nedelja, 3. julij 2016 / 23:01

Bistveno zdravstveno zavarovanje

V zvezi potrošnikov opozarjajo, da je pri potovanju v tujino najpomembnejše zdravstveno zavarovanje.

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 27. oktober 2008 / 07:00

Planet Tuš ponuja delo in zabavo

Od srede naprej je Kranj bogatejši za nov nakupovalni center, Planet Tuš pa je domačinom - poleg nakupovanja in zabave v kinu in pri športu, ponudil tudi okoli 250 novih delovnih mest.

GG Plus / ponedeljek, 27. oktober 2008 / 07:00

V Sloveniji je bila britanska kraljica

Minuli teden je bila na tridnevnem obisku v Sloveniji britanska kraljica Elizabeta II. s soprogom princem Philiphom. To je bil prvi obisk kraljice, ki britanski monarhiji vlada že od leta 1952, v naši...

GG Plus / ponedeljek, 27. oktober 2008 / 07:00

Osebni stečaji za prezadolžene

S 1. oktobrom je začel veljati zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki je uvedel novo določilo poravnave obveznosti fizičnih oseb do upnikov - osebni...

Prosti čas / ponedeljek, 27. oktober 2008 / 07:00

Veselo v Kranjsko Goro

Prejšnji konec tedna je v Kranjski Gori potekalo dvodnevno srečanje narodnozabavnih ansamblov. Prireditev z naslovom Veselo v Kranjsko Goro je organizirala Lokalna turistična organizacija, postala pa...

Kultura / ponedeljek, 27. oktober 2008 / 07:00

Tista lepa narava

V prostorih prirodoslovne zbirke Loškega muzeja so v torek odprli razstavo Tistega lepega dne, razstavo fresk in slik akademske slikarke Maje Šubic.