Družbi Born dali odpoved

Bornovi dedinji sta družbi Born odpovedali upravljanje s 3653 hektarjev gozdov v Jelendolu. Vrstijo se očitki, napovedujejo se nove tožbe.

Tržič - In kaj naj bi bil razlog za prekinitev upravljanja? Kot je povedal Tone Anton Jazbec, pooblaščenec za vodenje denacionalizacijskega postopka, naj bi Martin Šetinc, družbenik in direktor podjetja Born, zlorabil zaupanje lastnic gozdov, družba pa naj bi po ugotovitvah izvedenca za gozdarstvo Andreja Avseneka pri gospodarjenju z gozdovi tudi »grobo kršila gozdarsko zakonodajo, ogrožala naravno okolje in oškodovala premoženje lastnikov gozdov«. Šetinc očitke o tretjino večjem poseku od dovoljenega in o malomarnem in nestrokovnem gospodarjenju z gozdovi zavrača, pojasnjuje pa tudi svojo plat zgodbe o povečanju lastniškega deleža v družbi Born.

Tržiška upravna enota je v enem največjih denacionalizacijskih postopkov v Sloveniji pred devetimi leti vrnila dr. Karlu Bornu 3653 hektarjev gozdov na območju Jelendola v tržiški občini. Vrnjene gozdove so si lastniško enakovredno razdelile Bornove dedinje – sestre Elizabeta Ortner Born, Renata Schlosser in Marija Peić. Schlosserjeva je januarja letos umrla, že pred štirimi leti pa je z darilno pogodbo svojo tretjino gozdov prenesla na Ortnerjevo. Gozdove je od leta 2004 dalje upravljala družba Born, ki pa sta ji junija letos Bornovi dedinji dali odpoved. Gozdove trenutno upravljata sami, v ustanavljanju pa je nova družba, ki bo predvidoma v enem mesecu že prevzela gospodarjenje.

Je direktor zlorabil zaupanje?

In kaj naj bi bil razlog za odpoved upravljanja družbi Born? Kot je povedal Tone Anton Jazbec, pooblaščenec za vodenje denacionalizacijskega postopka, je za to več razlogov, ki so razvidni iz izvedeniških mnenj oz. listin, ki so bile pridobljene že pred enim letom, ko je Marija Peić pri svojem odvetniku dobila informacijo o tem, da naj bi družbenika Martin Šetinc, ki je hkrati tudi direktor družbe, in družba Tari njeno sestro Elizabeto čezmerno prikrajšala. Šetinc naj bi pri tem zlorabil zaupanje lastnic, strokovna analiza sodnega izvedenca za gozdarstvo pa je pokazala, da naj bi družba pri gospodarjenju z gozdovi tudi »grobo kršila gozdarsko zakonodajo, ogrožala naravno okolje in oškodovala premoženje lastnikov«.

»Ko je bilo leta 2004 ustanovljeno podjetje Born, si ena od ustanoviteljic Elizabeta Ortner Born ni mislila, da bo po osmih letih ostala praktično brez deleža v podjetju, sploh pa ne po tem, ko je leta 2009 s stvarnim vložkom (gozdovi) svoj delež povečala na 78,59 odstotka. Vložek je v naravi predstavljal približno petino vseh Bornovih gozdov, pri tem pa je bilo tudi dogovorjeno, da svoj delež iz podjetja lahko vzame nazaj. Vse do septembra 2011 je bila prepričana, da je večinska lastnica podjetja Born in dveh tretjin gozdov,« pojasnjuje Jazbec in dodaja: »Direktor podjetja Martin Šetinc je izkoristil zaupanje Ortnerjeve (pooblastila, deponirani podpis, ki se bodo še preverjali) in brez njene vednosti na podlagi pogodbe o brezplačnem prenosu in prevzemu poslovnih deležev v družbi Born, d. o. o., njen delež v podjetju zmanjšal z 78,59 na vsega 19,09 odstotka, temu primerno pa se je zvišal delež drugih družbenikov – delež Šetinca z 12,93 na 48,76 odstotka in delež družbe Tari z 8,48 na 32 odstotkov. Kupnina, ki naj bi jo plačal Šetinc, je bila 440 tisoč evrov, glede na vrednost gozdov, kot jo je ugotovil sodni cenilec Andrej Avsenek, pa bi morala znašati 7,2 milijona evrov. Kupnina za plačilo Ortnerjevi je bil kredit, ki si ga je Šetinc vzel pri podjetju Born, kar izkazuje tudi listina Ajpesa. Šetinc je s tem postal lastnik 760 hektarjev oz. petine Bornovih gozdov, ne da bi za to kaj plačal, saj iz listin ni razvidno, da bi ta denar vrnil družbi oz. kupnino nakazal Ortnerjevi.«

Za več kot sto hektarjev golosekov

Analiza poseka lesa v Bornovih gozdovih v obdobju 2006–2011, ki jo je na podlagi terenske raziskave izdelal sodni izvedenec za gozdarstvo Andrej Avsenek, je tudi pokazala, da je družba Born v zadnjih šestih letih prekoračevala dovoljeno sečnjo v povprečju za več kot eno tretjino, pri tem pa so bili lastniki glede na ocenjeno vrednost lesa na panju (okoli 30 evrov za kubični meter) letno oškodovani za skoraj sedemsto tisoč evrov. »Posledice nezakonitih sečenj so botrovale tudi nastanku golih gozdnih površin, t. i. golosekov, ki so pri nas zakonsko prepovedani že več kot petdeset let. Gre za okoli sto hektarjev golih površin na strmih, erozijsko izredno občutljivih pobočjih Jelendola, kar ima lahko nepredvidljive erozijske in hidrološke posledice. Ekonomsko to pomeni tudi dolgoleten (25-letni) izpad prirastka lesa, kar predstavlja dodatno vsaj petsto tisoč evrov škode za lastnike gozdov,« ugotavlja Avsenek in dodaja, da so izvajalci dela izvajali malomarno, nestrokovno in z neprimerno tehnologijo, s čimer so povzročili poškodbe tako na gozdnih tleh kot na prometnicah in drevju. Panje nezakonito posekanih dreves so prekrivali z vejevjem.

»Očitki ne držijo«

Martin Šetinc, direktor družbe Born, pojasnjuje svojo plat zgodbe. »Pri očitku, da se je posekalo več kot 34 odstotkov lesa, kot je bilo označeno, bomo dokazali, da to ne drži. Andrej Avsenek je zaradi nepoznavanja terena meril panje v sosednjem oddelku, ni upošteval spremembe mej odsekov in meril je panje dreves na sečiščih, ki so bila posekana pred letom 2004. Podjetje Born je naročilo sodnega izvedenca in cenilca za gozdarstvo, ki bo ugotovil dejansko stanje na terenu,« pravi Šetinc, ki zavrača tudi očitke o malomarnem in nestrokovnem gospodarjenju. »Goloseki, kot jih očitajo podjetju Born, so v bistvu končni poseki, izvedeni na osnovi gozdnogospodarskega in gozdnogojitvenega načrta in poseka, označenega od zavoda za gozdove.«

Šetinc pojasnjuje tudi svojo plat zgodbe glede deležev v podjetju Born. »Vse se je začelo v letu 2008, ko se je dedinja Renata Schlosser odločila, da vse svoje v Sloveniji podedovano premoženje proda po tržni vrednosti; v primeru, da bi se za nakup odločila sestra Elizabeta, pa je določila ceno milijon ameriških dolarjev. Po slovenski zakonodaji je možno gozdno zemljišče prodati le z javno objavljeno ponudbo prek upravne enote, pri tem pa imajo predkupno pravico solastniki, kmetje mejaši in drugi kmetje ter država prek sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Ker Elizabeta ni želela, da bi se kdo od prednostnih upravičencev pojavil kot kupec, sta se Elizabeta in Renata dogovorili za prenos lastništva v obliki darila, to je z darilno pogodbo, dogovorjeno plačilo pa je ostalo v veljavi. Da bi si Elizabeta zagotovila denar za plačilo, je morala prodati del »podarjenih« gozdov, pri tem pa je nastala enaka težava kot pri prenosu premoženja od Renate na Elizabeto. Del gozdov, pridobljenih kot »darilo«, je bilo na družbo Born možno prenesti brez postopka javne objave o prodaji le tako, da se gozdovi vložijo kot stvarni vložek za dokapitalizacijo, tako povečani delež pa naj bi prodali in s tem zagotovili denar za plačilo »darila«. Druga dva družbenika sva pristala na to le pod pogojem, da po prodaji ostane lastniška sestava takšna, kot je bila pred dokapitalizacijo, in da se Elizabetin delež, ki je z dokapitalizacijo porasel na 78 odstotkov, zniža nazaj na 19 odstotkov. Pri vseh postopkih smo upoštevali uradno vrednost iz cenitve, izdelane za potrebe denacionalizacijskega postopka,« pravi Šetinc in dodaja, da so ob koncu lanskega leta od Elizabetine hčerke kot skrbnice premoženja oz. njenega odvetnika dobili zahtevo, da jim družba Born odproda nazaj gozdove, ki jih ima v lasti. »V skladu z zakonodajo smo bili pripravljeni želji ugoditi, vendar so jo zavrnili, saj bi v tem primeru predkupno pravico lahko uveljavljala tako sklad kmetijskih zemljišč in gozdov kot druga solastnica Marija Peić. Ker jim to ni ustrezalo, so predlagali odkup družbe. Dali smo jim ponudbo, vendar se jim je zdela previsoka in je niso sprejeli. Potlej so začeli izvajati pritiske na družbenike in na družbo, zlasti pa name kot direktorja, tudi z grožnjami, da bi jim poceni prodali družbo. Vložili so več tožb. Konec leta so ustavili sečnjo, julija letos pa odstopili od pogodbe o upravljanju premoženja. Družba Born je tako ostala brez prihodkov. Očitno se trudijo, da bi jo uničili ali jo celo spravili v stečaj in potem poceni prišli do želenega premoženja (gozdov) družbe,« pojasnjuje Šetinc.

V zavodu ugotovili nekatere nepravilnosti

Za komentar smo zaprosili tudi kranjsko območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije. Kot je povedal vodja enote Janez Logar, analize poseka lesa ne morejo komentirati, ker bi prej potrebovali nekatera podrobnejša avtorjeva pojasnila, še posebej pa glede »aplikacije rezultatov, ki so bili pridobljeni na petih prostorsko ločenih objektih, na celotne gozdove v lasti Bornovih dedinj«. Kar zadeva posek, Logar pojasnjuje, da je po gozdnogospodarskem načrtu za obdobje 2010–2019 možno posekati 260.271 kubičnih metrov, od tega so predlani za posek označili 26.821 »kubikov« in lani 27.361. »Lastnik gozda ni dolžan letno sekati po desetinah, lahko seka manj ali več, pomembno je, da dopustna odstopanja od možnega poseka niso presežena,« pravi Logar in dodaja, da so v zavodu predlani in lani v okviru internega nadzora na posameznih objektih v enoti Jelendol ugotovili nekatere nepravilnosti, ki so se nanašale na način obnove gozdov in izvedbo gozdno gojitvenih ukrepov. Proti enemu delavcu zavoda so uvedli disciplinski postopek, ki se je končal avgusta lani z izrekom disciplinskega ukrepa zaradi hujše kršitve pogodbenih in drugih obveznosti.

Na ministrstvo za kmetijstvo in okolje smo glede na ugotovitve analize o prekoračitvi dovoljene sečnje in nastanku golosekov naslovili vprašanje, ali je (bo) gozdarska inšpekcija kaj ukrepala. Z ministrstva so odgovorili, da gospodarjenje v Bornovih gozdovih poteka v skladu z usmeritvami Zavoda za gozdove Slovenije in z odločbami za posek drevja. Gozdarska inšpekcija v zadnjih letih lastnikov ni obravnavala zaradi golosečnega načina gospodarjenja, vodili pa so dva druga postopka.