Opozicija je dokončno rekla ne

Spodletel je še en poskus, da bi se parlamentarne stranke poenotile glede zapisa zlatega fiskalnega pravila v ustavo. Opozicijski stranki sta to možnost dokončno zavrnili.

V sredo popoldne je premier Janez Janša znova sklical vodje parlamentarnih strank, da bi se dogovorili glede zapisa zlatega fiskalnega pravila v ustavo. Kot je pričakoval, se o tem niso poenotili, opozicijski stranki SD in PS sta to dokončno zavrnili.

Janša meni, da bo Slovenija to vendarle morala storiti, saj bi bil zgolj izvedbeni zakon premalo, da bi prepričal partnerice v Evropski uniji. Zaradi tega je bil slabe volje tudi finančni minister Janez Šušteršič, ki se prav tako sklicuje na mednarodno javnost in na nevarnost, da bo Slovenija poslej obveljala za državo, ki se ji denar ne posoja več. Janša v pogovoru z mediji ni izključil možnosti, da na to vprašanje veže zaupnico svoji vladi. Kam to vodi, k tehnični vladi, predčasnim volitvam ali čemu drugemu, se lahko pokaže prav kmalu.

Vizjak napoveduje pokojninsko reformo

Po letu dni, odkar deluje Janševa vlada, in poldrugo leto po referendumih, ki so zavrnili reforme prejšnje vlade, med njimi tudi pokojninsko, sedaj minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak napoveduje prav pokojninsko reformo. Že do konca meseca naj bi bila znana njena izhodišča, razlog zanjo pa je slabo stanje v državi in nižanje bonitetnih ocen, zaradi česar se Slovenija vse dražje zadolžuje v mednarodni skupnosti. Zanimivo je zlasti dejstvo, da bo za izhodišče veljala pokojninska reforma, ki je lansko pomlad padla na referendumu, le z nekaterimi popravki, ki so takrat povzročali konflikte z opozicijo in socialnimi partnerji. Kot napoveduje Vizjak, bodo v prvi fazi omejili predčasna upokojevanja, v nadaljevanju pa bo treba zvišati upokojitveno starost. Znova so se oglasili sindikati, ki so bili nasprotniki pokojninske reforme že v prejšnji vladi. Prvak svobodnih Dušan Semolič ponavlja, da ne pristanejo na višanje upokojitvene starosti, temveč naj bi bila osnova za upokojitev 40 let delovne dobe. Poleg pokojninske Vizjak napoveduje tudi reformo trga dela.

Letos dvojne volitve

Spomnimo na ne tako stara prizadevanja, ki bi prispevala k varčevanju države, namreč ukinitev državnega sveta. Ideja prvaka Državljanske liste Gregorja Viranta pa ni šla skozi, saj ji je nasprotovala opozicija, in še en poskus spremembe ustave, ki terja dvotretjinsko večino, se je izjalovil. Tako je v teh dneh isti Gregor Virant, predsednik državnega zbora, te dni razpisal volitve za državni svet. Te bodo 21. in 22. novembra, ko se voli 22 zastopnikov lokalnih in 18 predstavnikov različnih interesnih skupin. Roki za volilna opravila začnejo teči 10. septembra.

So pa ta teden že začeli teči roki za volilna opravila za novembrske volitve predsednika države. Nekateri od kandidatov so že začeli zbirati podpise volivk in volivcev, njihovi volilni štabi so po slovenskih krajih postavili stojnice, kjer aktivno nagovarjajo državljane, naj oddajo svoj podpis za kandidata. Prvi od njih je ta teden že obiskal Gorenjsko in se ob stojnicah pomenkoval z državljani, namreč aktualni predsednik Danilo Türk. Minuli konec tedna smo tudi slišali, da je bil za vodjo njegovega volilnega štaba predviden Slavko Gaber, nekdanji šolski minister in »oče« devetletne osnovne šole. Toda zaradi možganske krvavitve so ga sprejeli v bolnišnico, od koder so sporočili, da okreva, vendar letošnjih nalog v volilnem štabu ne bo mogel prevzeti. Danilo Türk mu je zaželel čimprejšnjega okrevanja. Znanih kandidatov za predsednika države pa je sedaj znova deset. Novo ime je Milan Robič, ustanovitelj nadstrankarskega razvojno-raziskovalno- eksperimentalnega gibanja.

Slovence razdvaja tudi - klobasa

Uvodoma omenjena politična neenotnost Slovencev ni edina. Slovenci se znamo spreti tudi ob stvareh, kot je kranjska klobasa. Potem ko so se te blagovne znamke želeli polastiti Avstrijci in za njimi Hrvati, se je vnel še spor med prireditelji festivala Kranjska klobasa in združenjem proizvajalcev te mesnate dobrote. Slednjim ni pogodu komercialno ocenjevanje klobase, češ da so tako ali tako vse narejene po enaki recepturi. A naš največji problem ni klobasa, bolj nas bo tiščalo v želodcu zaradi hrane, ki jo bodo zagotovo podražile ta teden drastično dražje pogonsko gorivo in posledice suše, ki pustoši po Sloveniji. Pa nam vlada vsake toliko časa ponudi drugačno »hrano« ali kost za glodanje. Ena zadnjih je bil pred nedavnim uzakonjeni praznik, evropski dan spomina na žrtve totalitarnih režimov, 23. avgust. Na Gorenjskem ga bo zaznamovalo srečanje v uršulinskem samostanu v Mekinjah, kjer bodo letos dali poudarek prisilno mobiliziranim slovenskim vojakom v nemško vojsko med drugo svetovno vojno.