Drugi odziv na Moj pogled

Najprej se na članek v rubriki Moj pogled Jelka Kacina, objavljen v Gorenjskem glasu dne 27. julija 2012, ki je bil odziv na moje pismo v isti rubriki, objavljen 20. julija 2012, nisem nameraval odzvati. Kasneje sem ocenil, da zaradi po mojem mnenju nekaterih spornih navedb v članku moram dati naslednji odgovor.

Prva sporna trditev: »Ob zunajsodnih pobojih po koncu druge svetovne vojne v Sloveniji uporaba pojma genocid ni na mestu.« Obrazložitev besede genocid sem poiskal v slovarju, kjer je navedeno: Zator rodu, pomor, načrtno iztrebljanje naroda iz verskih, plemenskih, narodnostnih ali političnih nagibov. Ali za zunajsodne poboje civilnih oseb: moških, žensk in otrok po koncu druge svetovne vojne v Sloveniji pojem genocid ni na mestu, naj na podlagi navedb, kot izhaja iz slovarja, oceni vsak sam.

 

Druga sporna trditev: »Neopravičeno je oženje žrtev zunajsodnih pobojev le na civilne kategorije.« Po mojem mnenju je pri povojnih pobojih treba ločiti poboje vojaških formacij od civilnih žrtev. Če ne moremo izključiti, da je bil nedolžen oziroma brez krivde bivši vojak poražene vojske, se sprašujem, kakšno krivdo za tako kruto smrt so nosile mnoge pobite ženske in celo otroci.

 

Tretja sporna trditev: »Neetično se je spraševati le o žrtvah slovenskega rodu in ali so druge žrtve manj vredne.« Nihče ne trdi, da so druge žrtve manj vredne. V Sloveniji žal ni poskrbljeno ne za prve ne za druge. Drugače je v Srebrenici. Tja, kakor navaja Jelko Kacin, se je šel poklonit celo generalni sekretar OZN Ban Ki Mun. Lahko bi postavil celo nasprotno vprašanje: »Ali so srebreniške žrtve več vredne od slovenskih?« Vendar so to preresne stvari, da bi se prepričevali na tak način. Dolžnost vseh civiliziranih družb, tudi slovenske, je, da se zunajsodni poboji raziščejo, pravno okarakterizirajo in žrtve dostojno pokopljejo.

 

Andrej Tušek, Selca