Posledice bodo občutili tudi kmetje

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 1. avgust 2012 / 06:00

Z rebalansom proračuna se znesek za delovanje javnih služb na področju kmetijskega svetovanja in živinoreje zmanjšuje za 2,3 milijona evrov.

Ljubljana - Upravni odbor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je na prvi seji v novem štiriletnem mandatu obravnaval problematiko financiranja javnih služb pod okriljem zbornice, predlagane spremembe zakona o gozdovih in možnosti za ponovno vzpostavitev pridelave in predelave sladkorne pese, seznanil pa se je tudi s potekom ustanovnih sej območnih enot zbornice ter z načrtovanimi aktivnostmi zbornice na kmetijsko živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni.

Zbornica že več let opozarja na neurejeno financiranje javnih služb na področju kmetijskega svetovanja in živinoreje. To se nadaljuje tudi letos. Ker vlada še ni sprejela programa dela zbornice in kmetijsko gozdarskih zavodov za leto 2012, doslej javnim službam ni zagotovila še nobenega denarja za njihovo delovanje. Upravni odbor je zato pozval ministrstvo za kmetijstvo in okolje, da čimprej spelje postopek sprejemanja programa na vladi in da za dolgoročno rešitev problema sprejme rešitev, ki bo omogočila financiranje služb tudi v času, ko program še ni sprejet. Financiranje bo letos še posebej težavno, saj se z rebalansom državnega proračuna znesek za javne službe zmanjšuje za 2,3 milijona evrov. V zbornici nasprotujejo zniževanju sredstev, ob tem pa opozarjajo, da bodo posledice občutili tudi kmetje.

Kar zadeva predlagane spremembe zakona o gozdovih, je upravni odbor zavzel stališče, da zbornica s tremi gozdarji ne more izvajati nalog, ki bi bile potrebne za spodbuditev intenzivnejšega gospodarjenja z gozdovi. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je pozval, da zbornici zagotovi denar za kadrovsko zasedbo gozdarske službe, ki bi delovala na področju ekonomskega povezovanja lastnikov gozdov, svetovanja pri sečnji in prodaji lesa, certificiranja gozdov ter izrabe lesa in biomase.

Člani upravnega odbora so se seznanili tudi s stanjem na področju pridelave in predelave sladkorne pese v Sloveniji, pri tem pa so podprli pobudo združenja pridelovalcev sladkorne pese o izvedbi študije o možnostih ponovne vzpostavitve pridelavein predelave pese. Če bi študija pokazala, da bi bilo to smiselno, bi podprli tudi pridelavo in predelavo.