Čipkarstvo z mladimi živi naprej

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / nedelja, 29. julij 2012 / 06:00

Čipkarstvo je v Železnike prišlo konec 19. stoletja, čipkarska šola pa s prekinitvami deluje od leta 1907. Kako danes čipkarsko tradicijo prenaša na mladi rod, smo se ob jubilejnih petdesetih čipkarskih dneh pogovarjali z učiteljico Ireno Benedičič.

Pravkar so minili 50. Čipkarski dnevi v Železnikih, ki stoletno tradicijo izdelovanja klekljanih čipk povezujejo s starimi šegami in navadami, ki so nastajale ob tej domači obrti. Tako kot ta že tradicionalna prireditev pa čipko v Selški dolini ohranja tudi čipkarska šola. Ustanovljena je bila leta 1907 in jo je takrat redno obiskovalo od 40 do 50 deklet, starih od pet do petnajst let. Z dvema krajšima prekinitvama je šola delovala do leta 1960, znova pa je zaživela leta 1994 in deluje še danes. Obiskuje jo okoli sto otrok. Z učiteljico v tej šoli Ireno Benedičič, po izobrazbi sicer profesorico zgodovine in sociologije, smo se ob letošnjih Čipkarskih dneh zapletli v pomenek o šoli, ki predstavlja zagotovilo, da bo umetnost klekljanja v dolini živela še naprej. Čipkarska šola v Železnikih deluje že 105 let, vmes je za nekaj let prenehala delovati, ko so ženske našle službe v tovarnah. V sedemdesetih letih je bil v šoli najprej ustanovljen krožek, nato je na novo zaživela šola, pove Irena Benedičič.

Kje ste se vi učili klekljanja?

»Klekljanja sem se učila v Škofji Loki pri gospe Miri Kejžar, potem pa sem se udeležila izobraževanja za pedagoške delavce v čipkarski šoli Idriji.«

Kakšno je med mladimi zanimanje za umetnost izdelovanja klekljane čipke?

»Zanimanje je veliko, otrok, ki se v čipkarski šoli učijo izdelovanja čipk, je celo vsako leto več. Učim štirinajst let in ves čas je bilo v čipkarski šoli okoli sto otrok. Klekljajo kar nekaj let, nekateri do konca osnovne šole, če njihove pozornosti ne pritegnejo kake druge dejavnosti. Zgodi se, da punkelj nekaj časa počiva, zlasti v času srednje šole in študija, pozneje pa se nekateri vrnejo in se imajo možnost vključiti v klekljarsko sekcijo turističnega društva ali se še kje drugje izpopolnjujejo v umetnosti klekljanja.«

Kakšen pomen pri vzgoji mladega rodu pripisujete prireditvam, kakršni so Čipkarski dnevi?

»Zagotovo tudi Čipkarski dnevi pripomorejo k ohranjanju tradicije. Na njih se druži več generacij: stare mame otrok, ki se danes učijo klekljanja, izdelujejo čipke in k tej plemeniti umetnosti vzpodbujajo mlado generacijo. Letos je čipkarsko šolo obiskovalo 132 otrok, in sicer v Železnikih, na naši podružnici v Selcih in v Davči. Imamo devet letnikov čipkarske šole, otroci začnejo v prvem razredu in jo lahko obiskujejo do konca devetletke.«

Letos je vaša učenka Tina Mesec na mednarodnem čipkarskem festivalu v Franciji s svojim izdelkom Zmajski most v Ljubljani osvojila prvo mesto. So učenci čipkarske šole doslej že prejeli kakšno tako visoko priznanje?

»To je največje priznanje, kar jih je kdorkoli iz čipkarske šole prejel do sedaj. Sodelovali smo že na slovenskih klekljarskih tekmovanjih, Tinino priznanje pa je prvo mednarodno. Zelo sem vesela njenega uspeha.«

Je to priznanje tudi za vas kot njeno mentorico?

»Seveda.«