Zlato pravilo

Besedilo: Branko Grims, SDS
Kategorija: GG Plus / nedelja, 29. julij 2012 / 06:00

Angleški minister C. J. Fox si je v mladih letih na vseh koncih sposojal denar. Nekoč ga je oče oštel: »Čudim se, kako še lahko mirno spiš, ko imaš toliko dolgov!« Odgovoril je: »Mnogo bolj se lahko čudiš, kako sploh še kaj spijo tisti, ki so mi posodili denar!«

Politična kriza je preložena na jesen. Stranke so se dogovorile, da o zapisu zlatega pravila v ustavo do septembra ne bodo odločale. V zraku še visi napoved, da bo predsednik vlade na glasovanje o zapisu zlatega pravila v ustavo vezal zaupnico. Ob tem se številni sprašujejo, ali je vnos takega določila v ustavo res tako usodnega pomena. Odgovor ni preprost. Če bi bila Slovenija normalna država z dobro delujočim gospodarstvom, daleč od krize in z minimalno zadolženostjo, to vprašanje res najbrž ne bi bilo tako zelo pomembno. Toda Slovenija je v samo treh letih mandata prejšnje Pahorjeve vlade višino javnega dolga na vsakega državljana (tudi otroka ...) več kot podvojila in v primeru nadaljevanja tako hudega zadolževanja bi se stvari končale na grški način. Predvsem pa je Slovenija država, katere gospodarstvo se duši, stisnjeno v bančnem krču. Sloveniji, ki je pod Pahorjevo vlado pridobila slab sloves nezanesljive in zapravljive države, je pač denar na mednarodnih finančnih trgih postal izjemno težko dostopen in drag. Noben problem ni za gospodarstvo kratkoročno tako usoden, kot je bančni krč. Zlasti malo in srednje podjetništvo, ki je v vseh modernih ekonomijah motor razvoja, izjemno težko pridobi posojilo, to pa duši vsako razvojno pobudo. Denar, kar ga je, pa je zelo drag. Zavarovanja in obresti na posojila so visoka. In zato bi bil zapis zlatega pravila v ustavo razvojno pomembno, naravnost državniško dejanje vseh politikov, ki bi ga podprli.

Zlato pravilo, ki zahteva dolgoročno uravnoteženost javnih financ in torej manj požrešno državo, sicer v normalnih razmerah prinese pozitivne razvojne učinke šele na dolgi rok. V Sloveniji pa bi bil zapis zlatega pravila v ustavo izjemno pomemben signal vsem doma in še posebej v tujini, da mislimo resno. To pa bi zagotovo hitro pozitivno vplivalo na bonitetne ocene in Sloveniji bi znova postalo dosegljivega več in poceni denarja na mednarodnem trgu in zapis zlatega pravila v ustavo bi s tem postal pomemben korak k odpravi bančnega krča. Več denarja za podjetništvo pomeni več delovnih mest, hitrejši razvoj, večje prilive v državno blagajno in torej višjo kvaliteto življenja za vse. Toda tokrat ne več blaginjo »na državni puf« (ki ga bomo prej ali slej vsi drago plačali!), ampak utemeljeno na zdravih temeljih dobro delujočega podjetništva.

Medtem ko koalicija glede vpisa zlatega pravila v ustavo kaže veliko enotnost in odločnost, kar ji gre priznati kot kvaliteto, velik del opozicije nima dovolj trdne hrbtenice za državniško držo. Obnaša se kot kmečka nevesta: saj ve, da bi bilo narediti tisto tako zelo dobro, ampak ona pa že ni taka ...! In skladno z modrostjo Murphyjevega zakonika: »Slabe navade se rade množijo!« je izgovorov vse več. Že dolgo ni bilo razvojno tako veliko odvisno od tako malo dobre volje - od pritiska na gumb »za« v parlamentu. Naj dejanja govorijo!