Župnik s srcem in roker po duši

Terasa župnijskega doma sv. Marije Goretti v Bistrici pri Tržiču je v poletnih dneh zasedena za pogovore z mladimi, zakonci ali pogovore kar tako. "Pa za večerno kartanje," doda župnik Jože Gregorič. Kartanje? "Seveda, za tarok. Pa saj so že včasih župniki rekli, da je tarok pogoj za mašniško posvečenje," se nasmeji.

Župnik Jože Gregorič počasi že polni kovčke, saj odhaja iz župnije sv. Marije Goretti v Bistrici pri Tržiču. Prvega avgusta bo že v župniji na Brezovici pri Ljubljani. »Enajst let sem »gradil in zidal« in ni mi preprosto oditi. Vezi bodo ostale. Ampak če ti ponudijo mesto v večji župniji, če tako želi škof, potem je to izziv. Moraš iti naprej,« je razložil Jože Gregorič, tudi gasilec pri Prostovoljnem gasilskem društvu Bistrica pri Tržiču. »Vedno sem želel biti del njih zaradi njihove dobrodelnosti. Fantje iz Bistrice so izjemni, prav vsako minuto so pripravljeni priskočiti na pomoč. Moja vloga pri gasilcih je bolj organizacijska, na Igu pri Ljubljani sem naredil šolo za višjega gasilskega častnika organizacijske smeri. V Sloveniji naj bi se razvila skupina, ki bi gasilcem pomagala pri posttravmatskih stresih, kot imajo to že urejeno v vojski in pri policiji. Tukaj ima tudi duhovnik veliko vlogo in poskušam orati ledino na tem področju. V prometnih nesrečah, požarih moraš pomagati tudi gasilcu, ki se sreča s smrtjo, hudimi ranami. Da pa razumeš ustroj gasilske organizacije, moraš biti del njih, zato si že pletem mrežo tudi pri gasilcih na Brezovici (smeh),« je dejal.

Župniku Jožetu Gregoriču se je pred odhodom na Brezovico uresničila velika želja, to je odprtje mladinskega centra. »Krajevna skupnost Bistrica pri Tržiču nam je za to dejavnost namenila prostor v Domu krajevne skupnosti v brezplačen najem. Doslej sem ustanovil tri mladinske centre; v Logatcu, Cerknici, na Žalah v Ljubljani in še enega sem pomagal ustanoviti pri frančiškanih. Mladina mora kje pozitivno preživljati prosti čas. Pa saj se še zaljubiti več ne znajo, osvajati več ne znajo, vse poteka po SMS-jih in internetu. Z neposrednimi stiki se vendarle vzbuja čut za dobrodelnost, prijateljstvo. Trije glavni stebri mladinskega centra so: to je dom, ki vzgaja, šola, ki uči vrednote za življenje, in igrišče. Ko se mlad človek igra, spoznava značaje, lahko komu pomaga, tudi z besedo na uho, v skupini ni več osamljen, brusi svoj značaj. S skupnim preživljanjem prostega časa nekaj dobrega naredi zase, za skupnost. Moraš pa biti z mladimi, se družiti z njimi, pri tem pa so glavni animatorji.«

Sredi noči na ulici skupaj z mladimi

Lani je Jože Gregorič na enem sestanku razlagal, kako je biti ob dveh ponoči na ulici. »Le kaj si delal sredi noči zunaj,« se je začudil drug župnik. »Z mladimi sem bil. Ko si z njimi, nisi višji, nižji, si jim enak, ampak hkrati si še vedno župnik. Pa saj pričakujejo od tebe, da si župnik, in v poslušanju in v pogovorih z njimi njihova lupina počasi odpada,« je pojasnil. Vsekakor je to župnik, ki gre v korak s časom tudi prek sodobnih poti komuniciranja, kot je Facebook. Je tudi predsednik Lokalne akcijske skupine (LAS) Tržič, kot je razložil: »Funkcija LAS-a je ozaveščanje o vseh vrstah odvisnostih, naj bo od drog ali računalnika. Na območju tržiške občine je po mojih informacijah šestdeset rednih uživalcev drog. LAS ima v smislu preventive moč v šolah, zelo lepo sodelujemo z ravnatelji šol, občino, še posebej župan je odprtih rok za preventivno delovanje. Osebno pomagam staršem, odvisnike pa spremljam celo pot njihovega zdravljenja. Starši različno sodelujejo, v šolah smo organizirali brezplačno Šolo za starše, vendar je bil obisk bolj žalosten. Tam, kjer je največ problemov, staršev ni bilo blizu.«

Vsestranski župnik ima tri diplome, poleg teologije je diplomiral še iz predšolske vzgoje in umetnostne zgodovine. Izkušnje ima s poučevanjem predmeta religije in verstva na Teološki fakulteti. Vodi sedem zakonskih (partnerskih) skupin. Že zelo zgodaj je vedel, da želi biti posvečen v duhovniški poklic. »To mi je bilo položeno v zibelko,« preprosto odvrne. Kot zanimivost: stric njegovega očeta je bil soimenjak Jože Gregorič, ki je bil od leta 1945 do 1954 župnik v Tržiču. Iz Kostela je bil doma, znamenita osebnost, slavist, avtor več del, kmalu bo izšel njegov Slovar kostelskega govora. Prav tako vsestranski Jože Gregorič mlajšega rodu govori sedem jezikov. Zadnjič bo maševal v Bistrici pri Tržiču 29. julija ob devetih. In kaj si želi od svojega naslednika? »Da ima rad ljudi, da jim pove, da je Bog dober,« je dejal in že odšel novim izzivom naproti, žvižgajoč si skladbo legendarnih Deep Purple Smoke on the water. Ja, je župnik s srcem in je tudi roker po duši, ali pač obratno … »Pa le obiščite me tudi na Brezovici,« se še sliši …