Medijska moč

Preden sem začel pisati, sem verjel, da je moč peresa, pravzaprav tipk na tipkovnici, večja od moči vsakega orožja, zdaj, ko pišem, sem prepričan toliko bolj. Bil sem priča, ko je revija s svojimi črkami na papirju in lepimi fotografijami v tekaške copate obula pol države in na kolesa spravila vse, ki so hoteli biti zdravi in ne predebeli. Zdaj sem priča, da lahko še tako na prvi pogled zelo dolgočasen šport postane zanimiv tudi za tiste kikle, ki jih recepti sestre Vendeline zanimajo bolj kot katerakoli stvar na svetu. Kaj šele šport? Kaj šele kolesarstvo? Spomnite se nogometne evforije pred slabim desetletjem, ko so še gospodinje hitele na ljubljansko letališče čakat Zahoviča in Katanca in drugo druščino in so kasneje še te iste gospodinje bile razočarane, ker nogometaši leta kasneje niso prišli vsaj do četrtfinala svetovnega prvenstva. Seveda se spomnimo vsi. Mediji so trdili, da je to uspeh, in celo verjeli smo jim. Končala se je 99. Kolesarska dirka po Franciji. Devetindevetdeset jih je moralo miniti, preden je ta športni spektakel začel zanimati širše množice, tudi gospodinje med njimi. Zasluge za to si seveda lahko pripišejo mediji, točneje RTV SLO, ki je skoraj celo dirko prenašala v živo, prvič in prvič zelo natančno in dosledno. Tako dosledno, da so te iste gospodinje med kuhanjem kosila tam nekje po službi okoli 16. ali 17. ure vlekle vsaj na eno uho, kako dobro se bo odrezal Belokranjec, ali bo Begunjčan v pobegu zmagal kako etapo ali jo bo prej Idrijec. Tour de France je postal slovenska dirka zato, ker je bila po televiziji skoraj vsak dan, in to tri tedne zapovrstjo. Ko pa se enkrat usedeš pred ekran in ti v slovenskem jeziku dva super komentatorja razložita, zakaj pravzaprav gre v tem športu, postaneš fen, ljubitelj, navijač, oboževalec … Hočeš, nočeš. »Ti, tale Tour je pa zakon! Kakšni klanci! Kakšni padci! Kakšni sprinti! Kako zdržijo tako kilometrino, dan za dnem, tri tedne? Kakšna hitrost! ... Kake gradove imajo v Franciji! Kaj vse naredijo francoski kmetje, da bi pozdravili Tour! Koliko navdušenih gledalcev, kakšna gneča, kaka strast … Odločitev RTV Slovenija, da bo pokrila štirinajst etap od dvajsetih, je več kot dobra. Preverjeno. S temi prenosi so si povečali priljubljenost, in če se še doda oddajanje drugega programa v HD-tehniki, potem se lahko napiše, da so zadeli žebljico na glavico!

Končno …

Končno. Tako pravimo mi, ki imamo radi kolesarstvo in ne samo kolesarjenje. Kolesarstvo je le šport, ki ima v Sloveniji bogato tradicijo, vendar se o njej ni toliko govorilo ali vedelo. Po nekaterih anketah oz. statistikah je kolesarjenje najbolj množično ravno na Gorenjskem. Vsi moji kolesarski prijatelji iz cele Slovenije, na primer, že vrsto let trdijo, da toliko žensk na biciklih nikjer drugje v državi ni videti. Gorenjci prikimamo in se bojimo hkrati, da bo kolesarjenje postalo čisto »babji« šport. Bojimo? Niti ne … Lepo se nam zdi, in če dobro premislimo, si lahko dodamo hvalnico tudi mi na Gorenjskem glasu. Mediji oz. natančneje naš časopis je tu tudi zato, da vas spravimo na sedež kolesa. In ne samo na kolo, tudi v vse druge športnorekreativne panoge, ki vam bodo pomagale spremeniti življenje na bolje …