Na Šipanu je bilo kar nekaj takih, ki so poiskali prijetno senco na vrtu kakšne gostilne že v Suđurađu.

Minilo je precej let (2)

Igram brez meja in baliniadi se je pridružil še obisk Dubrovnika in Šipana, kjer je svoje spomine podoživel Marjan Jerala, saj je tam pred 52 leti služil vojsko.

Povezave s trajektom so z dubrovniškim predmestjem in pristaniščem Gruž redne: trikrat na dan. Gruž leži slaba dva kilometra zahodno od mestnega središča Dubrovnika pod hribom Srđ v globokem in dobro zavarovanem Gruškem zalivu. Tu je Glasovce pričakala lokalna vodnica, Štajerka, poročena z domačinom, Helena Marić.

Skupina je z veseljem vstopila v zgodovinsko mesto, ki je eno največjih in najstarejših dalmatinskih mest. Ogledali so si njegove znamenitosti, le vročina jim je ogled ohromila oziroma skrajšala, saj so ob deseti uri že iskali senco.

V Dubrovnik so vstopili skozi ena od mestnih vrat, si ogledali Stradun, kjer so trgovine dobro založene, vendar cene precej visoke; videli palačo Sponza, obiskali cerkev sv. Vlaha na trgu Luža, veliko slišali o dubrovniškem baročnem pesniku, pisatelju in dramatiku Ivanu Gunduliću in ravno tako ljubitelju umetnosti Marinu Držiću, čigar ime nosijo številne ustanove in zgradbe.

Opazili so turistični vrvež, pričakovali pa so mogoče kanček več, saj na televiziji radi vidimo, kako naj bi Dubrovnik privabljal številne križarke, vseeno pa so na dubrovniških ulicah slišali ogromno evropskih in svetovnih jezikov.

Naslednji izlet pa je bil obisk otoka Šipana, ki skupaj s Koločepom in Lopudom spada med Elafitske otoke in je najbolj oddaljen od Dubrovnika. Obisk tega otoka pa je bil še posebej nostalgičen za Glasovega potnika Marjana Jeralo, ki je večkrat tudi gost naših enodnevnih izletov, rad ima pa tudi zborovsko pesem. Marjan je namreč pred 52 leti na Šipanu služil vojsko.

Nekateri so se odločili, da po pristanku na Šipanu ostanejo na 'tej' strani otoka - v Suđurađu, si poiščejo kako dobro gostilno, se kopajo, podajo na ogled znamenitosti, drugi pa so se z avtobusom odpravili v Šipansko Luko. In tu je Marjan podoživel svoj čas služenja vojske. Del nostalgije se je prenesel tudi na druge potnike. Ko pa so se čez kakšen dan, dva vračali v Slovenijo, so se spomnili tudi na novodobno znamenitost otoka, da na Šipanu tujci precej kupujejo zemljo - kdo drug, kot pa Rusi. Tako naj bi si po besedah domačinov eden izmed novodobnih bogatašev kupil 'pol otoka' - za svojo rezidenco pač.

             

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / / 11:30

Socialno šibkim odpis dolgov

Državni zbor soglasno sprejel zakon o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov

Objavljeno na isti dan


Železniki / sreda, 23. april 2014 / 15:38

Sto milijonov sesalnih enot

Letošnje leto je v Domelu spet jubilejno. Praznujejo namreč štiridesetletnico izdelovanja sesalnih enot in izdelavo 100-milijontega kosa, ki je iz njihove proizvodnje prišel prav v teh dneh. Dobro zgo...

Radovljica / sreda, 23. april 2014 / 15:13

Študentje učijo, kako reševati življenja

Radovljica – Tina Šmid, študentka tretjega letnika medicine, doma iz Srednje Dobrave, se je pridružila skupini študentov medicine, ki s predavanji skušajo spodbuditi k večji odzivnosti pri pomoči l...

Kronika / sreda, 23. april 2014 / 14:46

Planinec zdrsa ni preživel

Storžič – Na poti na Storžič je danes zjutraj zdrsnil planinec, padec pa je bil zanj usoden. Po podatkih Policijske uprave Kranj je planincu zdrsnilo med vzponom po severni steni na predel...

Slovenija / sreda, 23. april 2014 / 14:18

Koroška kultura v Ljubljani

Društvo Slovensko-avstrijskega prijateljstva bo s pomočjo nekaterih slovenskih in avstrijskih ustanov ta teden organiziralo tradicionalne, tokrat že 12. Koroške kulturne dneve v Ljubljani....

GG Plus / sreda, 23. april 2014 / 14:15

Rastline

»Ljudje se večinoma še premalo zavedamo znanstveno dokazanega dejstva, da je pretežni del živega sveta v celoti odvisen od rastlin in da predvsem te omogočajo obstoj biološke raznovrstnost...