![](/images/20120719/307199985-AR_1.jpg?Size=main_picture&ImageVersion=online_l1)
Ček je hotela občina
Nekdanji prokurist Aquaplusa Gerald Loew je sodnemu senatu pojasnil, da je naročil izdajo čeka za 40 tisoč evrov, potem ko je tedanji tržiški župan Pavel Rupar sprejel pogoje dunajskega podjetja.
Kranj - Na sojenju nekdanjemu tržiškemu županu Pavlu Ruparju zaradi domnevne zlorabe položaja ali pravic, s katerim si naj bi pridobil za štirideset tisoč evrov protipravne premoženjske koristi, so zaslišali Geralda Loewa, nekdanjega prokurista dunajskega podjetja Aquaplus. Sodni senat so zanimale predvsem okoliščine izdaje čeka za 40 tisoč evrov, ki ga je 26. Februarja 2004 unovčil zunanji svetovalec avstrijskega podjetja Jurij Pinter, ta pa naj bi po lastnih besedah denar, ki ni nikdar dospel v občinski proračun, izročil Ruparju.
Zaslišanje je potekalo po mednarodni poti prek videokonference, večkrat pa so ga zmotile tehnične težave. Tudi zato je Ruparjev odvetnik Rok Petrič, ki se že ves čas zavzema za neposredno zaslišanje, po opravljenem videokonferenčnem zaslišanju predsedujoči sodnici Marjeti Dvornik spet predlagal, naj Avstrijca še enkrat zasliši v sodni dvorani kranjskega sodišča. Tja so sicer Loewa že nekajkrat povabili, a se je vsakič opravičil zaradi neodložljivih službenih obveznosti.
Loew je senatu pojasnil, da so se na sestanku z Ruparjem na Dunaju dogovorili, da Aquaplus občini Tržič vnaprej pokrije štirideset tisoč evrov stroškov za pripravo razpisa in tehnične študije za ureditev fekalne kanalizacije. »S tem smo v Aquaplusu soglašali, vendar smo tudi sami postavili več pogojev. Določili smo rok, v katerem je treba skleniti novo pogodbo z občino Tržič. Drug pogoj je bil, da nam bo občina povrnila predhodne stroške in tudi osemdeset tisoč evrov iz prvotne pogodbe, če do sklenitve nove pogodbe ne bo prišlo, občina pa nam je morala tudi zagotoviti, da smo edini, s katerimi se pogaja o sklenitvi pogodbe za fekalno kanalizacijo. Ko je župan Pavel Rupar te pogoje pisno potrdil, sem računovodski službi naročil, naj izda ček za štirideset tisoč evrov. Kako in komu so ga izdali, ne vem, ker nisem bil prisoten. Zame takrat ni bilo pomembno, na koga bo izdan, pomembno je bilo, za kateri namen je bil izdan,« je povedal Loew. »Lažeš, človek. Prisegel je resnici. Kar povejte mu,« je te besede za prisotne na kranjskem sodišču komentiral obdolženi Rupar, ki se je tudi sicer večkrat nasmihal ob poslušanju Loewovih odgovorov. Tako je na primer tudi Loewovo pojasnilo, da je družba Imecon, za katero je delal Pinter, v pogajanjih z občino Tržič ves čas pomagala, da bi olajšala plačilni promet, Rupar pospremil z besedami: »Pa v svoj varžet (žep, op. p.).«
Na zagovornikovo vprašanje, ali je v Avstriji običajno poslovanje med pravnimi osebami s čeki, je Loew odgovoril, da večina poslov poteka negotovinsko prek transakcijskih računov, v Sloveniji in na Hrvaškem pa je veliko poslov potekalo tudi drugače. »Naredili smo tako, kot je želela občina,« je še razložil Loew.