Kako pogosto čistijo smetnjake

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kranj / torek, 17. julij 2012 / 06:00

Komunalna podjetja morajo zabojnike za biološke odpadke čistiti periodično, a v večini občin je to dovolj že enkrat na leto.

Kranj - »Komunalno podjetje nam zabojnikov za biološke odpadke ni očistilo že vsaj pet tednov, čeprav so ob njihovi uvedbi obljubljali, da jih bodo poleti čistili na tri tedne,« se je na uredništvo Gorenjskega glasa prejšnji teden pritožil bralec z območja Mestne občine Kranj. Na Komunali Kranj odgovarjajo, da pranje zabojnikov za biološke odpadke izvajajo periodično, v času od junija do oktobra. »Vsak zabojnik operemo približno enkrat na mesec,« zagotavlja Klara Škrabec, predstavnica za stike z javnostjo.

Podobno, enkrat na mesec (oziroma po potrebi) čistijo posode za biološke odpadke tudi v Komunali Radovljica, medtem ko v Škofji Loki posode operejo dvakrat na leto (maja ali junija ter septembra ali oktobra), zunaj tega obdobja pa po naročilu, so odgovorili v Loški komunali.

Na vprašanje, kako pogosto je izvajalec javne službe ravnanja z odpadki sploh dolžan čistiti in razkužiti vodotesne zabojnike za biološke odpadke, so na ministrstvu za kmetijstvo in okolje odgovorili, da čiščenje teh in drugih zabojnikov določijo občine v občinskih odlokih. V Ljubljani je to na primer enkrat na leto, so dodali. V Kranju, kjer živi bralec, ki se je pritoževal zaradi preredkega čiščenja, pa so v 18. členu odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki zapisali le, da je izvajalec dolžan posode za odpadke periodično čistiti in razkuževati, nič pa o tem, kolikokrat na leto je čiščenje potrebno. Podobno je tudi v drugih občinah.

V Komunali Radovljica in Loški komunali razpolagajo z lastnim smetarskim vozilom, na katerem je vgrajen pralnik za čiščenje posod, medtem ko si ga morajo v Komunali Kranj izposojati. »Ker žal svojega pralnika nimamo, ga moramo najeti in se prilagoditi pogojem najemodajalca. Smo v fazi nakupa lastnega pralca z večjo zmogljivostjo, kar bo omogočalo še bolj intenzivno in kvalitetnejše izvajanje pranja zabojnikov,« je pojasnila Škrabčeva. Vsa tri omenjena komunalna podjetja sicer čiščenje in razkuževanje posod za odpadke izvajajo brezplačno.

V vseh treh komunalnih podjetjih ugotavljajo, da največjo težavo pri ločenem zbiranju bioloških odpadkih še vedno predstavljajo navadne plastične vrečke, v katerih povzročitelji odpadkov (gospodinjstva) odlagajo biološke odpadke. Če kuhinjske odpadke odložimo v plastično vrečko, onemogočimo nadaljnjo predelavo odpadkov, opozarjajo. »Nekaj te uporabe je zaradi nevednosti, nekaj zaradi brezbrižnosti, nekatere pa zmotijo znaki na plastični vreči (zelen znak v krogu ali trikotniku s puščicami), ki ga nekateri razumejo, da je vreča biorazgradljiva, dejansko pa znak pomeni, da se vrečka reciklira (kar ne pomeni kompostiranja). Veseli smo, da je teh nepravilnosti vedno manj,« tako pojasnjuje Janez Štalec iz Loške komunale. Biološke odpadke je treba odlagati v papirnatih ali v biorazgradljivih vrečkah, ki jih je možno kupiti v trgovinah in tudi v komunalnih podjetjih, lahko pa tudi zavite v časopisni papir. Neposredno odlaganje bioloških odpadkov v zabojnike odsvetujejo, saj pozimi pri nizkih temperaturah zmrznejo in se sprimejo z zabojnikom, kar predstavlja velike težave pri praznjenju zabojnikov, poleti pa z neposrednim odlaganjem bioloških odpadkov bolj onesnažimo zabojnik in s tem ustvarimo pogoje za pojav smradu in črvov. Če vam torej čiščenje zabojnikov enkrat na mesec ne zadostuje, vam priporočamo, da se v vmesnem času čiščenja lotite kar sami.