Kako uspešno vodimo EU

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Splošno / petek, 16. maj 2008 / 06:00

Predsedovanje Slovenije Evropski uniji se je prevesilo v drugo polovico. Kako uspešno je in kaj smo z njim pridobili, smo vprašali dva politika.

Branko Grims, poslanec največje vladne stranke SDS, je o tem dejal: »Vlada pod vodstvom Janeza Janše je odlično opravila svojo nalogo, tako priprave kot samo vodenje. Koliko sprenevedanja je bilo, preden smo prevzeli to nalogo, opozicija je svarila pred strašnimi zastoji na cestah. Šlo je celo za vprašanje zaupnice vladi in Janezu Janši in celo za predlog, da bi predsedovanje prepustili naslednji članici po vrsti, Franciji. To smo v koaliciji zavrnili in izkazalo se je, da upravičeno. Slovensko vodenje lahko ocenimo kot izjemno uspešno, kar ni le naša ocena, pač pa tako menijo vsi sogovorniki v tujini, s katerimi sem imel možnost govoriti v teh mesecih. Po tej plati povečujemo ugled Slovenije in se pokažemo kot verodostojni sogovorniki v mednarodnih stikih. Že v prvih mesecih so bili doseženi nekateri veliki uspehi, v nasprotju s tem, kar govori opozicija in se pri tem vede kot lisica pod kislim grozdjem. Njim to namreč ne bo dosegljivo, kajti po lizbonski pogodbi Slovenija ne bo več samostojno vodila EU, ta trenutek pa je veliki igralec na mednarodnem prizorišču, kakor je bila samo še v času svoje osamosvojitve. Prvi od velikih uspehov prve polovice predsedovanja je podpis lizbonske pogodbe, po kateri si bo vsak zapomnil čas našega predsedovanja, drugi je mirna osamosvojitev Kosova, kjer sta imeli EU in slovenska diplomacija pomembno vlogo. Tretja pa je spomladanska seja Evropskega sveta, ki je zbližala stališča članic. Prepričan sem, da bo enako uspešno Slovenija EU predsedovala do konca in bo to trajno okrepilo položaj Slovenije v svetu.«

Prizorišče predsedovanja je Gorenjska, Brdo pri Kranju. Kaj smo pridobili s predsedovanjem? Župana mestne občine Kranj Damijan Perne meni: »Predsedovanje se bliža koncu. Ali smo dobili od predsedovanja in lokacije toliko, kot smo pričakovali ali celo želeli, je težko odgovoriti. Toliko, kot bi si želeli, nikakor ne. Že od začetka je bil projekt zastavljen nekako mimo Kranja. Tedaj smo se odzvali, se želeli bolj vključiti in do določene mere smo uspeli. Več evropskih poslancev in drugih udeležencev zasedanj smo pripeljali v Kranj in prek projekta Barve Evrope v določenem obsegu vzpostavili stike s posameznimi državami. Tudi med ljudmi v Kranju se je projekt počasi prijemal in se bo dokončno prijel, ko bo, na žalost, predsedovanja konec. V vsakem pogledu je za Kranj pozitivno, da se je predsedovanje dogajalo v njegovi bližini. Konec koncev smo uredili tudi cesto mimo Brda proti Predosljam, ki bi jo sicer verjetno kasneje, in opozorili nase. V celoti pa predsedovanja nismo izkoristili, niti država, pokrajina ne občina, in bi lahko od tega odnesli več. Včasih so bili odzivi nekoliko pozni, morda promocija določenih dogodkov prepočasna, ampak to so stvari, ki se jih je treba naučiti in delati vnaprej, pri čemer je vprašanje, kdaj bo naslednja priložnost.«