Otoška oaza miru (1)

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Prosti čas / ponedeljek, 16. julij 2012 / 06:00

V času, ko se je ena skupina Gorenjskega glasa vračala z Menorce, se je druga odpravljala na Hrvaško. Gorenjski glas in Kompas sta organizirala enotedensko počitnikovanje v prijetnem, a tudi edinem hotelu na otoku Koločepu, Hotelu Villas Koločep - Kalamata.

Otok je oddaljen od Dubrovnika slab kilometer vožnje s trajektom, a je prava oaza miru, saj na njem avtomobili niso dovoljeni, plaža pod hotelom je peščena, hotel ima tudi bazen s sladko vodo, ker pa je otok ravno prav velik, so ga naši izletniki v tednu dni prehodili po dolgem in počez.

Z njimi je bila tudi predstavnica naše časopisne hiše, ki jo nekateri že dobro poznate, Božena, in jo je otok s svojo okolico navdušil. Smeje nam je razložila, kako ji sicer dela občasno zgodnje vstajanje težave in kako si je na ta račun na prvem izletu 'pridelala' kazen. »Kdor zamudi, plača pijačo,« so se odločili potniki in tako je na Glasovem spoznavnem večeru častila sedemnajst piv. Ugotovila je še, da je na Kalamati - kakor Koločep imenujejo domačini, 'Žuja zakon' oziroma ožujsko pivo zelo priljubljeno.

Za dobrodošlico so Glasovcem en večer v hotelu pripravili prijetno presenečenje. Postregli so jim s kirom, kar je neke vrste koktajl, kombinacija chery brendija z graševino ali šampanjcem, med večerjo pa so lahko v živo prisluhnili starim dalmatinskim napevom.

Ko so se lotili raziskovanja otoka, so ugotovili, da sta na otoku dve naselji, Gornje in Dolnje Čelo. Povezani sta s številnimi kolesarskimi in peš potmi. Nekatere peljejo skozi gozd, druge ob obali. Na otoku, za katerega je značilna bujna vegetacija, sta dve peščeni plaži, plaža za ljubitelje golega sončenja, modra špilja, ki je dostopna le po morski poti, dva svetilnika in kar sedem predromanskih cerkva iz časa hrvaških kraljev.

Tu je bilo še posebej zanimivo raziskovanje ene od njih, ko so se popotniki na enem od svojih raziskovalnih juter odločili, da preizkusijo, ali zvonovi delajo … Domačini so jih prijazno opozorili, da je to prepovedano, saj zvonijo le v primeru bližajoče se nevihte oziroma smrti.

Glasovci so bili kar precej aktivni. Poleg rednega raziskovanja otoka, plavanja in sončenja so se nasmejali na Igrah brez meja, pripravili lastno baliniado, navdušeni so bili nad Kompasovima predstavnikoma Blažem in Majo. Domov so najboljši in tisti z najbolj mirno roko in ravno pravšnjim metom balinčkov odnesli kar nekaj lepih nagrad. (se nadaljuje)