Izhod je v drugačni delitvi družbenega bogastva

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Splošno / sobota, 14. julij 2012 / 06:00

Na junijskem kongresu je bil za predsednika stranke SD izvoljen dr. Igor Lukšič. Z njim smo se pogovarjali o razmerah v državi, med drugim tudi o kandidaturi Boruta Pahorja za predsednika države.

Kako je postati predsednik stranke za nekom tako prepoznavnim, kot je Borut Pahor?

»Po moje nič drugače kot za nekom neprepoznavnim. Težje pa je bilo zmagati na teh volitvah, saj so se v petnajstih letih Boruta Pahorja navadili. Kadar je nekdo dolgo na čelu stranke ali države, se na to osebo vežejo vzorci identitete, vzpostavi se grozd ljudi z določenimi predstavami. Izkušnje so pomembne, trdne identitete tudi, tudi nisem pristaš tega, da bi nenehno prihajalo do sprememb, a obstajati mora nek rok, po katerem naj predsednik zapusti svojo funkcijo in omogoči, da se odpre nov prostor. Dolgo vztrajanje na vodilnih funkcijah je lahko za stranko ali državo ovira. SD je s tem dala signal še komu drugemu, da je čas, da Slovenija zaživi s polnimi pljuči.«

Sta pa bila s Pahorjem tesna sodelavca, vi ste veljali za ideologa stranke, s katero je on nastopil in zmagal na volitvah 2008. Kakšna razlika je nastopila v teh letih?

»Pomembna razlika je, da je stranka dobila na teh volitvah le tretjino glasov v primerjavi z volitvami 2008. To je sovpadlo s petnajstletnim predsedovanjem, in s tem, da za vodenje stranke Pahor tudi ni našel neke dodatne osebne motivacije. Ocenil sem, da bi ga kdorkoli drug težko premagal, zato sem se sam spustil v to bitko.«

Javnost ocenjuje, da se stranka pod vašim vodstvom bolj obrača v levo. Kako se to kaže?

»Ena stvar je vezana na ključna gibanja v mednarodni skupnosti, kjer je prevladalo spoznanje, da servisiranje ozke elite premožnih tako s strani bančnega sistema kot delovanja držav poglablja krizo. To spoznanje je v političnem smislu pripeljalo na oblast francoske socialiste, okrepilo grške levičarje, okrepilo laburiste na lokalnih volitvah v Veliki Britaniji in že nekaj časa krepi na deželnih volitvah socialdemokrate v Nemčiji. Gre za neko globalno spoznanje o tem, da je izhod v drugačni delitvi družbenega bogas­tva, ki lahko pripelje do razvojnega preobrata, da bodo ljudje z drugačno motivacijo vstopali v družbeno življenje: s potrebo po izobrazbi, dvigu civilizacijske in duhovne ravni in z motivacijo, da ustvarjajo ne le več, pač pa tudi bolj kvalitetne produkte. Vse to je povezano z zeleno barvo, kar predstavlja ekologijo in zelena delovna mesta, pa tudi z rdečo, kar pomeni, da gremo bolj k ljudem, ki živijo od dela, bolj k državi, kjer je treba okrepiti javni sektor, in k višji stop­nji etičnega delovanja ljudi, ki delajo v javnem sektorju. In to je bolj levo: nič strašnega, samo lepše.«

Borut Pahor ni več predsed­nik SD, stranka pa ga bo vendarle podprla kot predsednika države. Zakaj?

»Pahorjevo celotno politično delovanje je toliko nadstrankarsko, da je bilo za stranko moteče, ampak pri njegovih državniških funkcijah je prišlo prav. Vselej je kazal, da si želi funkcijo predsednika države. Sedaj je dozorel tudi čas, da stranka izpostavi svojo kandidaturo in se pomeri z drugimi. Tako je stranka v skladu s pravili vodila postopek kandidature. Bila sta evidentirana dva kandidata in oba vprašana, ali želita biti kandidata stranke SD. Borut Pahor je odgovoril da, Danilo Türk pa, da ne bi bil kandidat stranke, pač pa si želi le njeno podporo. Pred petimi leti je Danilo Türk odgovoril, da bo kandidiral tudi, če bo kandidat samo naše stranke, sedaj pa se je formalno od stranke odmaknil. Tako smo glasovali o preostalem kandidatu in ga podprli. Menim, da je to za stranko lahko velika priložnost. SD bo ena redkih strank, ki bo imela svojega kandidata, in edina stranka, ki bo imela dobrega kandidata."

Kakšen je odnos vaše stranke do zapisa zlatega fiskalnega pravila v ustavo?

»SD tega ni nikoli podpirala in tudi sedaj se večina ne nagiba k temu. Razlogov za to je več: v slovenskem prostoru nekateri kar naprej utrjujejo vizijo, da se da z zakoni in vključitvijo nekega pravila v ustavo nadomestiti realna politika. Mi temu ne verjamemo, menimo namreč, da ne koristi ničemur, še najmanj pa fiskalni politiki. Mi smo v koalicijski pogodbi leta 2008 imeli fiskalno pravilo, imamo ga dosti jasno zapisanega v zakonu o javnih financah in na ta način že izpolnjujemo pogoje, ki so bili usklajeni s podpisom dogovora na evropskem svetu. Po drugi strani pa menimo, da bi vpis zlatega pravila v ustavo dal preveč orodij v roke tistim, ki želijo zmanjševati sredstva za kvalitetno šolstvo, zdravstvo, javno upravo. V SD smo, ravno nasprotno, za visoko kvaliteto teh dejavnosti, ker v Sloveniji, ki nima drugih virov, zagotavljajo kvaliteto življenja ljudi. Ko gre za sled­nje, je treba prepričati ljudi, da dajo v težkih časih več na kup, torej mi stavimo na individualno odrekanje v časih, ko gre vsem težko, ne pa da se bremena krize prenašajo le na določene posameznike in sloje, zlasti na marginalne in na padec kvalitete javnega sektorja.«

Kako kot minister za šolstvo v prejšnjem mandatu gledate na varčevalne prijeme sedanje vlade na tem področju?

»Ta vlada je samo pobrala bonbončke, ki jih je delila v času svoje prejšnje vladavine, denimo brezplačno prehrano za srednješolce ali brezplačni vrtec za drugega otroka. Sedanje združevanje srednjih šol pa razumemo kot akcijo, kako nastaviti svoje ljudi v tako združene šole. Ta akcija ne bo imela nobenih učinkov, kakor je nima akcija združevanja ministrstev, saj do danes ni bilo nobenega verodostojnega poročila o varčevalnih učinkih. S tem vlada kaže, da želi Slovenijo na nižji kulturni in izobrazbeni stopnji, z ukrepi, ki so prizadeli zlasti raziskovalne ustanove in univerze, pa kažejo tudi svojo antiintelektualno naravnanost. Zmanjševanje sredstev za univerzo vodi k temu, da bodo morali študentje plačevati šolnine. Dolgoročno je to za izobrazbeno strukturo države pogubno. Z racionalizacijo smo začeli že v mandatu naše vlade, a to je potrebno delati postopno, združevanje šol pa naj bo smiselno.«

V Sloveniji se spet razvnema ideološki boj. Čemu ga pripisujete? Gre tu za prave probleme naše države?

»Ideološki boj vedno izhaja iz realnih družbenih konfliktov, ti pa izvirajo iz delitve družbenega produkta. Sedanja vlada kaže, da hoče družbeni produkt razdeliti občutno drugače, kot se je delil do sedaj, s tem, ko so znižali davke za bogate in ko so začeli zniževati pokojnine ter plače v javnem sektorju. Ob tem se jasno kaže nezadovoljstvo ljudi, ki jih takšna prerazporeditev družbenega bogastva prizadene. Da bi usmerili pozornost nezadovoljnih ljudi na tarče, ki jih sami izberejo (na leve tarče), so šli v kulturni boj. Najslabše bi bilo pristati na to bitko. SD in vsa kritična javnost pa želi obdržati javno pozornost na realnih problemih in pričakujemo od vlade, da se ukvarja z realnimi problemi, da rešuje položaj ljudi, ki so najbolj prizadeti, in da naredi program za odpravljanje brezposelnosti mladih ljudi, da jim odpre perspektivo. Tu bo vlada imela našo podporo.«