Žepnina med počitnicami (2)

Deset evrov je za otroka že precej denarja. No, odvisno od vaših denarnih prilivov in družinskih finančnih navad. Za nekatere je še sto evrov premalo … Otroci denarja ne potrebujejo. Prav pa je, da se z njim naučijo ravnati in da počasi dobivajo občutek za denar. Če pogledamo cene v trgovini, lahko za deset evrov skuhamo kosilo ali pa denar vržemo skozi okno za stvari, ki jih niti ne potrebujemo. Otrokom se tudi sanja ne, koliko je to deset evrov, dokler jih ne držijo v roki in začnejo v trgovini preračunavati, kaj bi zanje lahko dobili. Običajno so neprijetno presenečeni nad cenami (odrasli smo se tega že navadili …) in tako se že naučijo prve lekcije o tem, kaj dobijo za svoj denar. To je ena izmed najboljših denarnih lekcij za otroke, kajti le tako dojamejo, da stvari niso samoumevne in da je denar težje zaslužiti, kot pa zapraviti. Tako se naučijo gledati na ceno. Za to je najboljši čas v prvem in drugem razredu, ko imajo že boljšo številčno predstavo. Do takrat pa si v trgovini vzemimo čas, da jim povemo vsaj približne primerjave. Na primer za enak denar dobiš dve vrečki bonbonov ali eno čokolado. Od drugega razreda naprej jih že učimo primerjanja cen. Otrokom je užitek gledati številke na zgornjih in spodnjih policah ter jih primerjati s tistimi na sredini. Kar poglejte sami, kje so največje. Otroci radi sodelujejo pri denarnih zadevah, zato naj bo ravnanje z denarjem prijetna izkušnja, ne pa stalno oštevanje, če otrok ne zna z denarjem. Tudi kadar otrok zapravi vso žepnino, je to njegov problem, ne vaš. Ko pa bo to naredil že petič, pa je čas, da raziščete vzroke tega zapravljanja. Pogosto se otroci hvalijo z denarjem pred sošolci ali pa jim celo kupujejo sladkarije, da bi si pridobili prijatelje. Med počitnicami je res najboljši čas za uvajanje v denarne zadeve, saj imamo na dopustu več časa in lahko počakamo, da gre otrok v trgovino. Tudi sicer pošljite otroka čim večkrat v trgovino, saj bo tako uril tudi matematiko. Žepnina ali denar, ki ga namenjate otroku, je dober pokazatelj otrokovega karakterja. Živahni in zabavni otroci hitro zapravijo denar, tihi in premišljeni pa dolgo kujejo načrte in denar hranijo. Tisti, ki nam povzročajo največ težav, pa so otroci, ki denar takoj zapravijo, potem pa izsiljujejo samo še za malo. Tako se lahko najdemo tudi sami v denarnih navadah in pomislimo, kakšen zgled smo otrokom.