Šeststo življenj rešijo s preventivo

Besedilo: Suzana Kovačič
Kategorija: Gorenjska / sobota, 7. julij 2012 / 06:00

"Nacionalni program primarne preventive srčno-žilnih bolezni je eden najbolj poceni programov glede na to, kakšen je učinek," je poudarila Jožica Maučec Zakotnik z Inštituta za varovanje zdravja.

Ljubljana - Na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) so pred kratkim predstavili deset let Nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni. Namen programa je aktivna skrb za zdravje ljudi, zgodnje odkrivanje visoko ogroženih z boleznimi srca in žilja ter ustrezno ukrepanje, vključno s svetovanjem za spreminjanje življenjskega sloga. Preventivno zdravstveno varstvo se izvaja v ambulantah splošne medicine v zdravstvenih domovih in pri zasebnih zdravnikih, do brezplačnega preventivnega pregleda pa so upravičeni moški od 35. do vključno 65. leta in ženske od 45. do vključno 70. leta starosti. V desetih letih so v okviru programa opravili več kot 900 tisoč pregledov, po podatkih Registra oseb, ki jih ogrožajo srčno-žilne bolezni, pa je skoraj četrtina izmed njih zelo ogrožena za pojavljanje zapletov srčno-žilnih bolezni. Te so napotili v zdravstvenovzgojne programe v enega izmed 61 zdravstvenovzgojnih centrov po vsej Sloveniji.

»Čeprav se je v Sloveniji število smrti zaradi bolezni srca in žilja v zadnjih dvajsetih letih prepolovilo, predstavljajo te bolezni še vedno vzrok za blizu 40 odstotkov celotne umrljivosti. Glede na leto 2002, ko smo začeli z izvajanjem nacionalnega programa primarne preventive, ugotavljamo danes okoli 1200 srčno-žilnih smrti na leto manj. Približno polovico uspeha lahko pripišemo boljšemu zdravljenju bolezni, vsaj 600 ohranjenih življenj na leto pa uspešno izvedenim preventivnim programom, ki na leto stanejo 1,5 milijona evrov. Samo za primerjavo: avtoceste so stale milijarde, pa z njimi prihranimo štiristo življenj na leto,« je povedal nacionalni vodja programa doc. dr. Zlatko Fras iz UKC Ljubljana.

Primer dobre prakse: Zdravstveno vzgojni center Jesenice

»Posamezni zdravnik svojo ciljno populacijo preventivno pregleda v petih letih, nato pa preventivne preglede ponavlja vsakih pet let, pri zelo ogroženih osebah z desetletnim srčno-žilnim tveganjem nad 20 odstotki pa vsako leto,« je dejala Jožica Maučec Zakotnik, dr. med., z IVZ. Zelo pomemben del programa predstavlja zdravstvenovzgojna intervencija. Kot primer dobre prakse so izpostavili Zdravstveno vzgojni center (ZVC) Jesenice, ki s svojo dejavnostjo pokriva tri občine, kar je približno 45 tisoč prebivalcev. V desetih letih so opravili 438 delavnic, in sicer 114 delavnic Življenjskega sloga, 59 delavnic Dejavniki tveganja, 81 delavnic Telesne dejavnosti, 95 delavnic Test hoje, 37 delavnic Zdrave prehrane in 42 delavnic Zdravega hujšanja. Vanje je bilo vključenih 4600 udeležencev iz občin Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica. Vodja ZVC Jesenice Vasiljka Kokalj je povedala: »Ko udeleženci začutijo, da so sprejeti, da jih razumemo in jim resnično želimo pomagati, dobijo varen občutek, ki v posamezniku poveča stopnjo odgovornosti do svojega zdravja in proces hujšanja se začne.« Njihov slogan je »Hočem-zmorem-znam«.

Udeleženec delavnice Zdravega hujšanja v ZVC Jesenice je bil tudi Sergej Dobovišek. Ko se je pred dvema letoma zazrl ne v ogledalo, ampak v fotografijo, si je priznal, da je s svojimi 112 kilogrami pretežak. Imel je težave s povišanim tlakom, holesterolom, sladkorjem … Najprej je sam shujšal pet kilogramov, začel obiskovati fitnes, potem pa odšel do svoje zdravnice, ki ga je napotila v ZVC Jesenice. »Vesel in ponosen sem, da sem člen v tej verigi, da sploh obstaja tak program, ki ga ni treba doplačevati. Timsko delo veliko pomeni. Program sem končal pri 91,5 kilograma. Nikoli več nočem biti videti tak, kot sem bil na fotografiji. Nimam več zdravstvenih težav, moja metabolična starost je 48, star sem pa 64. Svetujem čim več vključevanja srednješolcev; vse več jih je, ki že kažejo znake prekomerne telesne teže in debelosti.«