Pravi dom bosta vedno ostali Slovenija in Gorenjska

Prvi Slovenec, ki je osvojil naslov prvaka najmočnejše hokejske lige na svetu NHL, Anže Kopitar, je od sredine junija spet doma na Gorenjskem, kjer uživa v družbi domačih in prijateljev.

Bled – Na Kraljevem golfskem igrišču na Bledu se je minulo soboto znova zbrala druščina sedanjih in nekdanjih športnikov, ki so se jim pridružili prijatelji, vsi pa so se odzvali povabilu našega hokejskega asa Anžeta Kopitarja, ki je skupaj z Zavarovalnico Triglav pripravil drugi dobrodelni golfski turnir. Na njem so zbrali več kot petindvajset tisoč evrov za projekt Otroci v srcu narave in Zvezo prijateljev mladine Jesenice, del denarja pa bo namenjen tudi Kulturno športnem društvu Hrušica za postavitev drsališča. Del druženja ob golfu, ki se je začelo že dopoldne in nadaljevalo do večera, je bilo namenjenega tudi pogovoru z novinarji. In čeprav smo zadnje tedne o Anžetu in podvigu njegovega moštva Los Angeles Kings, ki je prvič osvojilo naslov prvakov lige NHL, slišali že veliko, je simpatični Anže potrpežljivo odgovarjal na vprašanja.

Zadnja leta ste razpeti med Gorenjsko ter Los Angelesom, kjer igrate hokej in kjer imate svoj nov dom. Čez lužo ste seveda večino časa, me pa zanima, ali rečete, da greste domov, ko se vračate v Los Angeles, ali ko prihajate v Slovenijo, na Gorenjsko?

»Dom je vedno Slovenija, Gorenjska. To je bila in vedno bo. Lahko pa rečem, da se zelo dobro počutim tudi v svojem drugem domu, v Ameriki oziroma v Los Angelesu. Tam sem bil že šest let in tam se dobro počutijo tudi moji najbližji. Tako se je Los Angelesa navadila punca Ines, pa seveda mami, ati in brat Gašper. V bistvu imam tako sedaj dva domova, tisti pravi pa bo seveda Slovenija.«

Zadnje mesece ste imeli veliko obveznosti z igranjem končnice in nato slavjem, zanima pa me, ali vam je uspelo spremljati tudi hokejske dogodke v vašem prvem klubu, na Jesenicah, kjer je bilo letos pozimi in zlasti spomladi malo razlogov za optimizem?

»Točno, kaj se dogaja, težko presodim, ker nisem imel časa, da bi se poglabljal v vse dogodke. Sicer se slišimo s prijatelji, sedaj, ko sem doma, sem poslušal različne zgodbe, vendar na podlagi tega težko presodim stanje v klubu. Normalno pa je, da mi tisto, kar slišim, ni všeč, saj je dejstvo, da sem rasel na Jesenicah. Prav tako je dejstvo, da sta hokej in mesto Jesenice močno povezana, in zato srčno upam, da bodo glede hokeja spet obrnili stvari na bolje. Ljudem, ki živijo na Jesenicah, hokej veliko pomeni. Sicer pa mislim, da tudi ni moja stvar, da bi presojal, kaj se dogaja v jeseniškem klubu. Moja naloga je, da se čim prej osredotočim na novo sezono, saj že te dni začenjam s pripravami. V prostem času pa želim uživati malce poletja.«

Kdaj začenjate priprave na novo sezono?

»Po sezoni smo imeli v klubu sestanek s trenerji in ti so nam razložili program priprav. Najprej se seveda začenja s kondicijskimi pripravami, saj nam je naš kondicijski trener kot prvi datum napisal 2. julij. Sicer pa je načrt priprav podoben kot lani, saj že ta mesec začenjamo s treningi tudi na ledu, čeprav se letos, ko sem bil na ledu še junija, z drsanjem še ne mudi. Vendar pa brat Gašper že 27. julija odhaja na Švedsko, kjer bo igral v novi sezoni, zato mora biti do takrat že pripravljen. Tako bom ta mesec na ledu največ pomagal njemu.«

Boste imeli kaj časa za dopust na morju?

»V načrt počitnic vsako leto damo tudi nekaj morja in plaže, vendar se nato nikoli ne izteče po željah …, bomo videli, kako bo letos.«

Letos ste ob vrnitvi domov že drugič organizirali dobrodelni golfski turnir. Zakaj?

»Mislim, da vsak, ki si v svetu ustvari ime, pa naj gre za športnika, filmskega igralca ali koga drugega, želi drugim pomagati na svoj način. Jaz sem se odločil, da z golfskim turnirjem skupaj s prijatelji pomagam otrokom iz socialno ogroženih družin, pa tudi, da nekaj prispevam za domači kraj.«

Očitno še vedno razmišljate o otrocih in tudi malce starejših, ki so v vašem domačem kraju navdušeni nad hokejem, saj naj bi del denarja, zbranega na dobrodelnem golfskem turnirju, namenili za ureditev igrišča na Hrušici?

»Ja, res sem predlagal, da bi na Hrušici na Placu, kjer je betonska podlaga, pozimi naredili odprto drsališče z ogrado, tako kot sem ga imel jaz za domačo hišo. Tako bi se lahko otroci po šoli tam zbirali in igrali hokej. Tam bi se najmlajši lahko tudi učili drsati, drugi pa bi se ob drsanju tudi zabavali.«

Ali tudi čez lužo v Los Angelesu sodelujete v dobrodelnih akcijah?

»Neposredno sem povezan z našo Kings care fundation. Tisti, ki v našem klubu delajo na tem področju, pridejo k vsakemu od igralcev in vprašajo, koliko bi prispeval v fundacijo. Tudi v tem primeru sem se odločil, da pomagam otrokom, da jim kupujem vstopnice za tekme. Vsega skupaj sem prispeval okoli 60 tisoč dolarjev.«

Pozimi so vas v Los Angelesu obiskali tudi mladi gorenjski hokejisti iz ekipe Triglava in Jesenic. Kaj vam pomenijo takšni obiski?

»Zelo lepo je bilo videti mlade gorenjske fante, ki so prišli v LA, kjer so odigrali nekaj tekem z mladimi selekcijami. Ogledali so si tudi dve moji tekmi, in mislim, da so se imeli dobro.«

Vaši navijači težko čakajo prihod Stanleyjevega pokala v Slovenijo. Vemo, da ga dobite ta konec tedna, kdaj ga bodo lahko videli navijači?

»Seveda si želim, da bi Stanleyjev pokal, ki bo v Sloveniji en dan, sem pa bo prišel iz Rusije, saj letos pot začenja na vzhodu in končuje v Ameriki, videli tudi navijači. Prinesla ga bosta dva varnostnika, ki sta nam ga v Los Angelesu prinesla tudi po tekmi z belimi rokavicami. Težko predvidevam, koliko bo tistih, ki ga bodo prišli pogledat na Hrušico, ker pa pričakujem, da jih bo veliko, pa bo težko, da se bo vsak lahko slikal z njim. Pokal bo na ogled dobri dve uri. Vsak ga bo lahko slikal, dotikati se ga ne bo smel, saj je tak protokol. To niso moja pravila, to so pravila hiše slavnih iz Toronta, saj če pokala ne osvojiš, naj se ga ne bi dotikal, ga dvigoval, pil iz njega …«