Odlikovanje za starosto obrambe

Predsednik države Danilo Türk je z zlatim redom zaslug odlikoval Mirana Bogataja za velik strokovni prispevek k razvoju na področju obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Ljubljana - Miran Bogataj je vso svojo poklicno pot namenil slovenskemu obrambnemu sistemu in sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kar triinštirideset let.

Sam pravi, da je zaradi svojega izvora iz zgornje Poljanske doline trmast in zato toliko let vztraja v istem poklicu. Njegovo strokovno znanje je bilo dragoceno zlasti ob slovenski osamosvojitvi. Leta 1991 je bil član republiške koordinacije, ki je usklajevala proces obrambe samostojne Slovenije, po koncu desetdnevne vojne pa je od julija do oktobra 1991 vodil skupino, ki se je pogajala o odhodu JLA iz Slovenije in s tem na miren način zagotovila prevzem popolne suverenosti nad celotnim ozemljem države. Sicer pa je Bogataj soavtor vseh strateških dokumentov z obrambnega področja in področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Kot poveljnik civilne zaščite je vodil reševanje ob vseh večjih naravnih nesrečah, od poplav leta 1990 do potresov v Posočju in plazu pod Mangrtom, ob nesreči pri Blanci, pri poplavah v Železnikih leta 2007 in poplavah v letu 2010.

Predsednik države Danilo Türk je ob podelitvi najvišjega državnega priznanja o Bogataju, ki ga pri njegovem odgovornem strokovnem delu odlikujejo učinkovitost, odločnost in požrtvovalnost, dejal: »Vsi tisti, ki smo spremljali njegova pogajanja z jugoslovansko armado v času po osamosvojitveni vojni, ki so zagotovila miren in varen prehod v popolno normalizacijo oktobra 1991, smo lahko tako rekoč iz dneva v dan občudovali njegovo pogajalsko tehniko in taktiko. Dejal bi, če sem lahko nekoliko bolj oseben, da bi bila lahko prav tista pogajanja zelo dobra učbeniška snov o tehniki in taktiki pogajanj kjerkoli v svetu. To je bil izjemno velik dosežek in danes, ob tem odlikovanju, je prav, da se ga posebej spomnimo. Seveda to nikakor ne zmanjšuje vseh drugih prispevkov - pri graditvi sistema, pri ukrepanju v primeru naravnih nesreč in v vseh drugih situacijah, s katerimi je bil Miran Bogataj soočen v svojem bogatem poklicnem življenju.«

Ob osamosvojitvi najtežje odločitve

Miran Bogataj priznava, da so bili najtežji trenutki v času slovenske osamosvojitve, ko je bilo treba sprejemati najtežje odločitve. Za svoje življenje pa, pravi, se ni nikoli bal. Na naše vprašanje, kateri od izzivov se mu je zdel v njegovem življenju strokovno in človeško najtežji, je Miran Bogataj odgovoril: »Če govorimo o obrambi, je bila največji izziv osamosvojitev, ker je bilo v tistem času izjemno veliko dilem. Šlo je za vprašanje, ali smo zadosti pripravljeni, ali smo dovolj organizirani in kakšen bo končni razplet dogajanj, ki pa je kasneje pokazal, da smo ukrepali ustrezno, učinkovito in da smo v tem dogajanju, ko je šlo za oborožene spopade, dosegli tako vojaško kot tudi strokovno prednost. Nasprotnik je bil poražen in to je pomenilo, da je mogoče nadaljevati tudi z vzpostavljanjem klasične funkcije nove države in obrambnega sistema.«

Bogataj ocenjuje, da je imel srečo, da je od začetka sodeloval pri oblikovanju slovenskega obrambnega sistema. »Če je to tudi moj osebni prispevek, sem ponosen,« je dejal, ko se je zahvalil za najvišje državno priznanje. Enako velja tudi za sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Poplave v Železnikih pomembna izkušnja

»Na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami pa je bil izziv vzpostavljanje celega sistema,« dodaja Bogataj. »V osemdesetih letih, ko smo bili še v takratni skupni državi, smo imeli ideje, kaj je na tem področju treba spremeniti in prilagoditi. Dejstvo pa je, da smo po osamosvojitvi imeli realne možnosti to spraviti v življenje, tako organizacijsko, tehnično in kadrovsko. Nedvomno je to danes sistem, ki se potrjuje vsak dan znova, pri prometnih nesrečah, reševanju v gorah, v naravnih nesrečah. Sistem je izredno fleksibilen, mobilen in razvojen, saj pokriva vsako občino. Po mojem trdnem prepričanju je izredno učinkovit in ima svojo perspektivo.«

Kako pa je Miran Bogataj doživljal poplave v Železnikih?

»Za poplave v Železnikih je bila značilnost obsežnost njihovih posledic. Hitrost dogajanja je povzročila, da lokalne oblasti niso mogle obvladovati situacije in tako smo v Železnikih na začetku iz republiške ravni vodili reševanje skupaj s takratnim županom in občinskim vodstvom. To je trajalo en teden, nato je stvar prešla v običajne okvirje. Res pa je, da je bila to pomembna in dragocena izkušnja, ki je dala tudi veliko spoznanj o obvladovanju morebitnih podobnih pojavom v našem predalpskem in alpskem prostoru.«

Življenje je od staroste slovenskega obrambnega sistema ter sistema zaščite in reševanja zahtevalo poln angažma in družina pri tem plača najvišjo ceno. Zato se ji je Bogataj ob prejemu odlikovanja javno zahvalil.