Proslava razdelila Slovence

Še vedno se ni polegel prah, ki so ga dvignila dogajanja ob osrednji proslavi za dan državnosti. Vlada že ponuja novi sveženj ukrepov za utrditev gospodarstva.

Proslava ob dnevu državnosti je letos potekala v znamenju folklornih nastopov. Že pred prazničnim dnem je hudo kri povzročila odločitev organizatorjev, da na proslavo ne povabijo partizanskih praporščakov, češ da je rdeča zvezda na praporih simbol agresorja, ki si je leta 1991 hotel pokoriti Slovenijo.

Igralec Jernej Kuntner je na proslavi dejal, da žrtev vojne za samostojno Slovenijo ne smemo žaliti s simboli, ki jih je nosil agresor. Ne le borci in veteranske organizacije (zveza društev General Maister je sekretarja vlade Boža Predaliča, odgovornega za proslavo, pozvala k odstopu) ter na politični levici, celo v treh koalicijskih strankah (Desus, Državljanska lista in SLS) se niso strinjali s takšnim izključevanjem, ki zgolj deli Slovence. Premier Janez Janša pa je dejal, da v Sloveniji lahko združujemo ljudi in politične sile le na osnovi tistih vrednot in simbolov, ki so bili prisotni takrat, ko je Slovenija nastala. Dejal je še, da je sam kot govornika za državni praznik predlagal predsednika države Danila Türka, kar pa sedaj obžaluje kot napako. Predsednik Türk je pozval k »umiritvi žoge« in vladi predlagal, naj se opraviči izključenim veteranskim organizacijam. V njegovem uradu pa pravijo, da je bil predsednik države govornik na vseh proslavah ob dnevu državnosti, le leta 2007 ne, zaradi nesoglasij med takratnim predsednikom vlade Janezom Janšo in predsednikom države Janezom Drnovškom.

Spet o zlatem pravilu in referendumu

Proslavi, ki je znova razdelila Slovence, so nekaj pozornosti namenili tudi na sestanku premiera s predsedniki parlamentarnih strank, po njej pa je vsaj pri koalicijskih partnerjih kazalo, da so se pomenili in »umirili žogo«. Sestanek pa je bil sklican zaradi spremembe ustave, kamor želi koalicija vpisati zlato fiskalno pravilo in kjer naj bi prišlo do sprememb v zvezi z referendumom. Če je še maja kazalo na dogovor med strankami (zaradi dvotretjinske večine potrebujejo tudi sodelovanje opozicije), pa sedaj SD in PS podporo odrekata.

Kot je znano, so sindikati ustavnemu sodišču naslovili prošnjo za ustavno presojo (po njihovem mnenju spornih) nekaterih členov zakona o uravnoteženju javnih financ. Ustavno sodišče bo zahteve prednostno obravnavalo, ta teden pa sporoča, da izvajanja varčevalnega zakona ni zadržalo.

Novi vladni svežnji

Prvi učinki super zakona se že kažejo: pokojnine, katerih izplačilo zagotavlja državni proračun in ne temeljijo na vplačanih prispevkih, se že znižujejo. To bo že ta mesec ob izplačilu občutilo okoli 26 tisoč upokojencev.

Vlada pa že prihaja z novim svežnjem ukrepov za spodbuditev gospodarstva. Gre za 75 ukrepov in spremembo 16 zakonov, zadevajo pa graditev objektov, prostorsko načrtovanje, varstvo okolja, vode, kmetijstvo. Minister za gospodarstvo Radovan Žerjav za jesen že napoveduje tretji sveženj. Sveženj sprememb v delovno pravni zakonodaji pa je predstavil tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak. Med izhodišči za reformo trga dela so denimo enotna pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, enaka obdavčitev vseh vrst dela, ustanovitev odpravninskega sklada, poenostavitev odpuščanja, manjši dodatek za minulo delo, izločitev odmora za malico iz delovnega časa in podobno.

Izbrisani in »izbrisani«

Ta teden je z evropskega sodišča v Strasbourgu prišla novica, da mora Slovenija šestim izbrisanim, ki so vložili tožbo, izplačati odškodnino. Minister Radovan Žerjav je izjavil, da država denarja za to nima, in spomnil, da se je ob sprejemanju zakona o izbrisanih ves čas razlagalo, da finančnih posledic zakona v obliki odškodnin ni pričakovati.

Te dni je bila sprejeta odločitev o dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke. Nadzorniki DARS-a so odstavili dosedanjo predsednico uprave Matejo Duhovnik in imenovali Matjaža Kneza. Zaradi upokojitve je vlada razrešila poveljnika Civilne zaščite in namesto Mirana Bogataja (ravno ta teden ga je predsednik države odlikoval z najvišjim državnim priznanjem) za novega poveljnika imenovala Srečka Šestana. Vlada pa kljub podpori ministra za izobraževanje Žiga Turka ni dala soglasja k ponovnemu imenovanju Darka Zupanca za direktorja državnega izpitnega centra.

Je ob vseh razprtijah v tej državi še kaj veselega? Če ne drugega, so se za 160 tisoč osnovnošolcev in 80 tisoč srednješolcev začele zaslužene počitnice.