K sosedom v Avstrijo in nazaj

Najtežji slovenski kolesarski maraton je prav gotovo maraton Alpe Scott. Pa vendar, toliko kolesark in kolesarjev, ki pravijo, da je najtežji, pravi tudi, da je najlepši.

Od Kamnika skozi Cerklje, Preddvor, Kokro, najdaljše vasi v Sloveniji, prek Jezerskega in Jezerskega vrha k sosedom Avstrijcem. Vendar tam še ni cilja, ampak sredica dolge, dolge in naporne poti. Vsako leto ta zanimiv, zelo naporen in čudovit kolesarski maraton pritegne več kolesarjev. Razlog je verjetno znan. Kolesarji so nekakšni športni garači in malo manj uživači, zato se užitkom bolj približajo, če premagajo več višinskih metrov na svoji poti od starta do cilja. Več višincev, več zadovoljstva, tako da z lahkoto napišemo, da so uživači posebne vrste. Pri košarki je verjetno »ekstaza« zabijanje ali met izza črte za tri točke, ko se žoga »ne dotakne« mrežice. Pri kolesarjih pa je višek dobrega počutja, ko števec pokaže več kot tisoč prekolesarjenih višinskih metrov in še vedno lahko izustiš, da bi rad mrzlo pivo.

Od Kamnika do Jezerskega vrha se v dobrih sedemdesetih kilometrih prekolesari nekaj manj kot tisoč višinskih metrov. Pulzi pod z znojem prepojenimi kolesarskimi majicami galopirajo čez grla in spust k sosedom po tako lepo speljani, zaviti ces­tni kači na avstrijsko stran pride kot ohladitev pekočih nog. Spust z Jezerskega vrha in vzpon na Pavličevo sedlo - poteka po avstrijskem ozemlju. Dosedanje uspešno sodelovanje organizatorjev Maratona Alpe z občino Železna Kapla in Slovensko športno zvezo (SŠZ) so organizatorji iz Kolesarskega društva Alpe z Janezom Jarmom na čelu, zdaj še nadgradili. Občina Železna Kapla in Slovenska športna zveza razpisujeta nagrado za najhitrejšo kolesarko in najhitrejšega kolesarja na vzponu na Pavličevo sedlo. Čas udeležencev se bo meril od vznožja in do vrha (1339 m) najbolj strmega in zahtevnega vzpona na celotni trasi maratona Alpe. Izredno slikovita alpska cesta s povprečno desetodstotnim naklonom se prične vzpenjati takoj po spustu z Jezerskega vrha na višini 824 m. Na razdalji petih kilometrov bodo kolesarke in kolesarji premagati 515 m višine. Na vrhu Pavličevega sedla vas bodo pričakali prijazni gasilci iz Železne Kaple s svojo okrepčevalnico. Razglasitev zmagovalke in zmagovalca vzpona ter podelitev nagrad bo po prireditvi v Kamniku. Torej tam, kjer je najteže, se meri čas posebej. Ta del maratona je za marsikoga tudi najlepši del, a kaj, ko je utrip srca na tako visoko frekvenci, da so pogledi zameg­ljeni in ušesa gluha. Največja želja vsakega posameznika je priti čim hitreje do vrha. In na vrhu Pavličevega sedla se pravzaprav vse začne. Spodaj je Solčava. To je tista vas, za katero kolesarji niso prepričani, ali je najlepša na svetu ali si deli mesto z Bovcem. Za Solčavo se vleče Logarska dolina. Ko so noge utrujene … ne samo noge, celo telo, potem se do Gornjega Grada vleče pot do brez konca. Na koncu brez konca pa sledi cesta navkreber do Črnivca. Treba je premagati kar dva tisoč višinskih metrov in prekolesariti 130 kilometrov, da bi se prek Črnivca prišlo do cilja v središču Kamnika. Komu to lahko uspe ali za koga sploh je tako težak, a tako lep kolesarski maraton? Odgovora sta samo dva. Prvič, tistim, ki so odlični kolesarji, in drugič tistim, ki ne potrebujejo pulzmetrov, merilcev hitrosti, karbonskih koles s shiranimi gumami, da bi se imeli lepo na poti od Kamnika prek Jezerskega in Pavličevega sedla do Logarske doline in Gornjega Grada prek Črnivca nazaj do Kamnika. Prej bi rekel, da je ta maraton lep, kot da je naporen. Da, naporen je, če ga hočeš prekolesariti v najkrajšem možnem času, če hočeš kaj lepega videti, pa … Pridite v nedeljo v Kamnik in skušajte prekolesariti maraton Alpe Scott.